Nekdanji član uprave NLB in nesojeni predsednik uprave Abanke Vipa Matej Narat je visoke izgube bank v krizi pripisal državi, ki jih ni pravočasno kapitalsko podprla.
Banke je država dokapitalizirala že leta 2008, a je to bilo še pred krizo in z namenom, da podpre njihovo rast. V ta namen je sicer NKBM denar prejel šele leta 2011.
Istega leta je bil dodatno dokapitaliziran NLB zaradi velikega obsega slabitev in rezervacij. Prave reševalne dokapitalizacije so se v obeh bankah zgodile leta 2012.
"Slovenija bank ni dokapitalizirala v času, ko so to počele druge evropske države, v vsaj približno enakih obsegih, in na ta način zagotovila, da bi ta krvotok še naprej deloval," je menil Narat.

Spomnil je na vse ostrejše zahteve Banke Slovenije. "Velikokrat ni bilo enostavno niti podaljšati, kaj šele na novo financirati pravih projektov," je ponazoril. Po njegovem mnenju so bila zavarovanja ob podelitvi kreditov ali garancij zagotovljena.

Hazabent: Podjetja so imela odlične ocene
Podobno je ocenil nekdanji član uprave NLB-ja med sredinama leta 2002 in 2007 Andrej Hazabent. "Takrat so bila podjetja, ki so zdaj v težavah, komitenti bank z odličnimi bonitetnimi ocenami," je povedal. Za današnje stanje bank tako po njegovem mnenju obstaja vrsta objektivnih in subjektivnih dejavnikov.

Okoli desetina BDP-ja za banke
Dandanašnjo sanacijo bank se ocenjuje na približno 10 odstotkov BDP-ja. Hazabent, ki je vodil sanacijo NKBM-ja med letoma 1993 in 1997, pa je ocenil, da je takratna ob upoštevanju vsega, kar se je takrat zanjo namenilo, dosegala približno od 12 do 13 odstotkov BDP-ja.

Pred komisijo je nastopil tudi Gregor Hudobivnik, nekdanji član uprave Abanke, medtem ko se je nekdanja članica uprave NKBM-ja Manja Skernišak za današnje zaslišanje opravičila.