Kramar je na navedbe sedanje uprave NLB-ja, da več kot 40 odstotkov slabih posojil izvira izpred leta 2006, je Kramar odgovoril, da v tem obdobju niso dajali slabih posojil oz. da niti ne ve, kaj je slabo posojilo.

"Ne vem, kaj je slab kredit. Kot bankir posojilo odobriš z namenom, da to opravi svojo funkcijo. V tem smislu v tem obdobju nismo dajali slabih kreditov. Nasprotno, zelo smo se trudili, da so bili krediti dobri in ustrezno zavarovani," je povedal Kramar in preiskovalce opozoril, da sam ni mogel odobriti nobenega posojila.

Krivo je nereševanje težav
Po njegovem mnenju je sicer za stanje v bančništvu poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav. "Zelo malo je bank, ki se niso reševale. A večina se je reševala bistveno prej, hitreje in racionalnejše. Vse banke v Sloveniji so se reševale, tudi tuje, a v centralah," je povzel in članom predlagal pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja o tem, kako se je Slovenija odzvala na krizo.

Nekdanji prvi mož NLB-ja ni želel govoriti o konkretnih imenih, vseeno pa je namignil, da če bi lahko, "bi se vsi začudili, s katerimi subjekti je sistem NLB največ zaslužil".

Obžaloval je, da člani komisije ne morejo do vseh izvirnih dokumentov, ne le o posojilih, temveč tudi o regulaciji, torej o tem, kakšna so bila pravila igre.

NLB je bil takrat v obdobju, ko je bila dinamika izredna. Banka pa je bila pač prevelika za slovenski trg, zato se je širila. "V štirih letih smo prevzeli 12 tujih bank, ki smo jih združevali v smiseln sistem," je ponazoril.

Ob tem si v NLB-ju niso prizadevali le za obvladovanje samo posojilnih tveganj, temveč vseh drugih tveganj. Uprava si je prizadevala, da bi se kreditiranje slovenskih podjetij prek njihove frankfurtske in züriške banke zmanjševalo, je dodal Kramar. Z današnjega vidika je bilo kreditiranje v tistem času resda visoko, "a ne tako zelo, da se ga s pametnimi ukrepi ne bi moglo zmenedžirati".
Gospodarstvo je izvozno naravnano
Kramar je v svojem pričanju tudi razložil, da je slovensko gospodarstvo pač izvozno naravnano, kar pomeni osvajanje tujih trgov, ne le z izdelki in storitvami, temveč z vlaganji. "Za to pa se potrebuje kapital, ki ga je mogoče dobiti prek posojila," je povedal Kramar in dejal, da je tja šla večina posojil, ne pa za finančne naložbe.

Veselinovič: Odstopil sem zaradi pritiskov
Veselinovič je poudaril, da je funkcijo opravljal le 73 delovnih dni. "Mislil sem, da bo mandat daljši, cilj pa je bil, da se banka prilagodi razmeram na trgu," je orisal. Zaradi pritiskov na t. i. tajkunske kredite je nadzornikom ponudil odstop z možnostjo, da ga ne sprejmejo in mu dajo zaupnico, a se to ni zgodilo.

"Govorim predvsem o medijskih pritiskih," je dejal in pojasnil: "Odnesla me je zgodba Laško, ko smo mu kot uprava podaljšali kredit, nato pa smo morali po zakonski podlagi delnice za zavarovanje tega kredita zaseči. In še danes so tam, kjer so bile leta 2009, ko smo jih zasegli, in še vedno prodajamo Mercator."

Takrat je kriza po njegovih besedah že kazala zobe in ob razmeroma neugodnem razmerju med krediti in depoziti, ki jih je imela banka, so bili pritiski po dajanju kreditov, kot se je to dogajalo v predkriznih časih, veliki. Še bolj pa po njihovem reprogramiranju, je opisal.

Z banke je odšel tudi zato, ker so se pojavljale močne politične ideje, da bi ukinili vse finančne holdinge in zasegli za 2,5 milijarde evrov kreditov. "To bi pomenilo pokop," je ocenil in večkrat dejal, da takrat ni bilo razlogov, da Pivovarni Laško ne bi podaljšali kredita.

"Banka ni policist"
Družba je kredite odplačevala, kako se je lastninila, pa po njegovih besedah ni stvar banke. "Banka ni policist," je menil. Dejal je, da so nekatere države takšne težave reševale tako, da so izničile kredite, ki so bili zavarovani z lastnimi delnicami. "Pri nas pa smo vse pomešali," je opozoril.

Po njegovem mnenju bi morali vsaj eno od velikih bank prodati, saj se je, kot je ponazoril, s prihodom belgijskega KBC-ja v NLB-ju korporativno upravljanje precej izboljšalo. "To, da v Slovenijo nismo spustili tujcev, nas bo še močno teplo. Zdaj bomo morali prodajati po bistveno nižji ceni - kdo bo pa odgovarjal za to?" se je vprašal.
Z Medjo za zaprtimi vrati
Ker na prejšnjih sejah zaradi službenih obveznosti preiskovalci Janku Medji niso mogli zastaviti vseh želenih vprašanj, se je tokrat vrnil. Prvi del seje se je odvil pred očmi javnosti, na drugem pa je komisija vrata zaprla.
Tako kot zadnjič je predstavil različne dejavnike, ki so po njegovi oceni pripeljali do krize in bančne luknje. Poleg svetovne finančne in gospodarske krize je med njimi naštel še nepravilen sistem upravljanja tveganj, večje ali manjše kršitve internih pravil in postopkov ter v približno desetini primerov prevare.

"Dogajale so se tudi lopovščine"
"Veliko dejavnikov je sočasno vplivalo in težko je s prstom pokazati le na enega," je na tokratni seji izjavil Medja. Znova je potrdil, da so se v NLB-ju dogajale tudi lopovščine. Poteka že nekaj preiskav in tudi sami so podali naznanila organom pregona, kjer obstajajo dovolj veliki sumi, da so se nekateri hoteli okoristiti oz. omogočiti korist nekomu drugemu s kreditnimi posli, je povedal.

Na vprašanje, kaj meni o razkritju podatkov o slabih kreditih, ki se prenašajo na Družbo za upravljanje terjatev bank, pa je odgovoril, da se bo s tem naredilo več škode kot koristi. "Da lahko poveste, katera kreditna mapa naj se razkrije, morate povedati, pri katerem kreditu je bilo storjeno kriminalno dejanje," je menil in opozoril, da lahko to stori le sodišče, samo sum ni dovolj.

"Odpraviti bančno tajnost na lahek način bo povzročilo neprimerno večjo škodo," je opozoril. Se mu pa zdi smiselno razkriti, kateri krediti podjetjem so v bankah naredili največje izgube.

O konkretnih imenih
Ko je Franc Pukšič (SLS) želel od Medje konkretne odgovore z imeni in priimki, je predsednik komisije sejo zaprl za javnost. Pukšič je napovedal, da ga bo spraševal o lizingpogodbah članice skupine NLB Optima Leasing.

Kovačiča ni bilo
Komisija je želela zaslišati tudi nekdanjega predsednika uprave NKBM-ja Matjaža Kovačiča, a ta ni prišel.