Razsodbe proti Sloveniji so se domala v vseh primerih nanašale na sodne zaostanke, z izjemo primera Matko, kjer je sodišče ugotovilo, da oblasti niso ustrezno raziskale trditev tožnika o neustreznem ravnanju policije, ter tožbe treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji, ki jo je sodišče ovrglo. Foto: EPA
Razsodbe proti Sloveniji so se domala v vseh primerih nanašale na sodne zaostanke, z izjemo primera Matko, kjer je sodišče ugotovilo, da oblasti niso ustrezno raziskale trditev tožnika o neustreznem ravnanju policije, ter tožbe treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji, ki jo je sodišče ovrglo. Foto: EPA

Sodišče v Strasbourgu je preteklo leto sprejelo 1.560 razsodb oz. 40 odstotkov več kot lani. Novi predsednik sodišča Jean-Paul Costa je povedal, da se je 334 razsodb nanašalo na Turčijo, za njo sledi Slovenija (190) pred Ukrajino (120) in Poljsko (115). Najpogostejši razlogi za pritožbe so bili nedopustni posegi vojske in varnostnih služb ter pomanjkljivosti pri sodnih postopkih, zoper Slovenijo pa predvsem sodni zaostanki.

Rusiji in Turčijo so bile med drugim pogosto očitane tudi kršitve prepovedi mučenja. Kljub vsemu je Costa Turčiji vseeno namenil nekaj pohvalnih besed, saj je ta država "v prizadevanjih za večje spoštovanje človekovih pravic sprejela dolgoročno pomembne korake".

Predsednik sodišča je povedal, da sodišče izvaja moralni in politični pritisk na vlade. Sodniki odločajo glede posameznih primerov in lahko določijo izplačilo odškodnine, vendar so vlade obvezane, da svoje zakone ustrezno spremenijo, da se podobni primeri ne bi več ponavljali.

Costa je posvaril tudi pred "srčnim infarktom", saj se število pritožb zoper 46 držav članic Sveta Evrope nenehno viša. Trenutno je na sodišču odprtih kar 90.000 zadev.