Za pripravo poročila z naslovom Lobiranje v Evropi: Skriti vpliv, privilegiran dostop se je Transparency International (TI) odločil, ker nepregledno lobiranje vpliva na neetično sprejemanje javnih odločitev, je novinarjem pojasnil generalni sekretar TI-ja Slovenija Vid Doria.

V poročilo so vključili 19 držav in tri evropske institucije, informacije o urejenosti lobiranja so pridobili iz različnih javno dostopnih virov, izvedli pa so tudi anketo s 65 vprašanji, ki so obdelala tri sklope, pri čemer so ocenjevali, kakšne mehanizme imata pri lobiranju na voljo javni in zasebni sektor ter kakšen je dostop do odločevalcev.

Doria je ob tem pojasnil, da se je Slovenija s 55 odstotki ocene (100 predstavlja želeno stanje) o etičnosti lobiranja in njegovi zakonodajni urejenosti med ocenjevanimi državami in institucijami uvrstila na prvo mesto. A slika je daleč od rožnate. Naša država je namreč šele na polovici poti do želenega stanja, kar je skrb vzbujajoče, je poudaril Doria.

Ni sledljivosti, kdo vse se vtika v zakonodajo
Tako javnost še vedno nima nobenega vpogleda v to, kdo pripravlja zakonodajo, kdo vpliva na njeno vsebino, oz. zakonodajna sled je izredno slaba. Tu bi lahko ministrstva storila veliko več, je dodal. Kot primer je navedel, da bi lahko javnosti razgrnila, katere predpise bodo začela v prihodnje pripravljati, tako da se lahko deležniki ustrezno vključijo v proces. V zakonu bi moralo v končni obliki tudi jasno pisati, kdo vse ga je pripravljal ter vplival na spremembe besedila.

Prav tako je izredno slaba preglednost lobiranja. Registrirani lobistični stiki namreč predstavljajo zgolj vrh ledene gore tega, kar se dogaja. Po Dorievem mnenju bi se to področje moralo zelo jasno urediti z registrom lobistov, v katerega bi morali biti vključeni vsi lobisti, vsebovati pa bi moral tudi ključne podatke - kdo je lobiral, za kaj je lobiral in kdo ga je za to plačal.

Velika siva lisa so namreč tuji lobisti, ki niso nikjer zavedeni, in odvetniške pisarne, ki velikokrat delujejo kot posredniki za podjetja. Opozoril je tudi na tradicionalno slovensko močno prepletenost sorodstvenih in razrednih struktur.

Najboljši med slabimi
Slovenija je sicer edina država, ki je dosegla oceno več kot 50 odstotkov. Evropska komisija se je s 53 odstotki uvrstila za Slovenijo, Evropski parlament je s 37 odstotki na osmem mestu, Evropski svet z 19 odstotki pred Madžarsko in Ciprom skoraj na dnu lestvice. Med pet najslabših držav so se poleg Cipra in Madžarske (obe državi sta dobili le 14 odstotkov) uvrstile še države evrskega območja, ki jih je prizadela dolžniška kriza - Italija, Portugalska in Španija.

To kaže, da tudi na evropski ravni ni nekega pretiranega navdušenja, da bi se to področje uredilo. Politične volje do zdaj ni bilo, premalo pa so na odločevalce pritisnili tudi zainteresirani deležniki, kot je TI, je priznal Doria. Slovenija ni nekakšna izjema, čeprav je med le sedmimi državami, ki imajo to področje zakonsko urejeno. V TI-ju Slovenija namreč ne opažajo, da bi se z novo vlado, kljub na deklarativni ravni drugačnim obljubam, stanje na tem področju v zadnjih mesecih kakor koli spremenilo.

Ob tem pa je opozoril, da je na lobiranje treba gledati zelo široko. Je namreč ključen proces demokracije, saj imajo zainteresirane stranke pravico vplivati na končno obliko zakonodaje. A to mora biti izvedeno pregledno in na način, da imajo vsi v procesu enake možnosti dostopa do ključnih odločevalcev, kajti tudi v Sloveniji je ta dostop zelo neenakomerno porazdeljen, kar posameznim skupinam daje veliko večjo možnost vplivanja na končni predpis.