Eno od osrednjih sporočil vrha je, da bo Unija Ukrajini v letu dni priskrbela milijon topniških izstrelkov. Kako lahko pomaga Slovenija? Raketnih sistemov, modernih bojnih tankov in navsezadnje tudi lovskih letal nimamo.

Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije je dejal: "Z določenimi specifičnimi komponentami smo prisotni, torej imamo del podjetij, ki dobavljajo posredno tudi vojaški industriji. Imamo tudi proizvajalca orožja, natančneje pištol, a je ta vezan bolj na civilni del, ne gre se toliko za vojaštvo."

Ta podjetja v Sloveniji po podatkih GZS-ja predstavljajo pol odstotka BDP-ja.

Predsednik vlade Robert Golob je na vrhu napovedal slovensko sodelovanje pri izdelavi streliva. Predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Jelena Juvan pa o tem ni najbolj prepričana. "Zdi se mi, da naša podjetja pri svojih produktih temeljijo na visoko specializiranih znanjih, na kakovosti, in ne na količini. Pri tem strelivu pa potrebujemo številčnejšo proizvodnjo, za katero pa nisem prepričana, da so jo podjetja v določenem časovnem roku sposobna razviti."

Najodločnejša v vojaški pomoči Ukrajini je Poljska, največji delež BDP-ja je temu namenila Estonija. Slovenija na vojaškem področju težko konkurira, a kot pravi Samuel Žbogar z ministrstva za zunanje zadeve: "Ne mislim, da se bo moč držav znotraj Evropske unije merila po tem, koliko so vojaško močne oziroma koliko so vojaško sodelovale v tej vojni. Evropska unija je mnogo več kot samo obrambno zavezništvo, v bistvu sploh ni, to je bolj Nato. Evropska unija skrbi za vse druge varnosti."

Vseeno pa je Evropsko unijo ruski napad prepričal, da bo morala več vložiti tudi v svojo obrambo.