Slovenski obrambni minister Marjan Šarec je poudaril, da je Zahodni Balkan za Slovenijo ključna zunanja in varnostnopolitična regija, prednostne naloge Slovenije pa bodo usmerjene v "reševanje skupnih izzivov hibridnih groženj, kibernetske varnosti in vojaške mobilnosti". Albaniji, ki je članica Nata, je poleg tega izrazil jasno podporo Slovenije pri njenih prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo.
Glede vojne v Ukrajini je Šarec izrazil pričakovanje, da se bodo na vrhu Nata, ki bo v Vilni 11. in 12. julija, dogovorili o okrepitvi in poglobitvi vojaške pomoči Ukrajini. Izrednega pomena je po njegovih besedah ohranjanje enotnosti zavezništva, potrebne pa so tudi jasne smernice za krepitev vojaške industrije v članicah zavezništva.
Dvodnevni uradni obisk v Sloveniji
Albanski obrambni minister Niko Peleshi se je ob koncu dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji Šarcu zahvalil za podporo, ki jo Slovenija Albaniji nudi na obrambnem področju, predvsem pa pri civilni zaščiti, kjer državi načrtujeta podpis sporazuma o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Albanski minister je Šarca pozval tudi k podpori Kosovu pri sodelovanju v regionalnih iniciativah, saj bi to predstavljalo dodano vrednost pri mednarodnem sodelovanju v regiji Zahodnega Balkana.
Sodelovanje že poteka
Šarec je pri tem predstavil nekatera področja, na katerih državi že sodelujeta. Državi skupaj urita vojake v okviru vojaških vaj in usposabljanj, sodelovanje pa je močno v okviru balkanskih zdravstvenih namenskih sil – Balkan Medical Task Force, kjer je Slovenija lani prevzela vlogo nosilne države. Prav tako bodo albanski vojaki letos sodelovali na vaji Triglavska zvezda, ki bo potekala v okviru vaje Defender 2023.
V okviru mednarodne vojaške vaje Adrion sodelujeta tudi mornarici, ministra pa si prizadevata tudi za okrepitev sodelovanja prek Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Oba ministra si želita predvsem sodelovanja na področju hibridnih groženj in kibernetike.
Peleshi je namreč izpostavil, da se je tudi Albanija pred kratkim soočila z obsežnim kibernetskim napadom, ki je za več dni javnim institucijam onemogočil dostop do lastnih baz podatkov, po nekaj dneh pa so napad s pomočjo zavezniških držav odbili.
Ministra sta se dotaknila tudi prenove strateških dokumentov, Slovenija je po besedah Šarca sicer trenutno v procesu njihovega pregledovanja in posodabljanja. Marca 2023 je parlament sprejel nov dolgoročni obrambni načrt do leta 2040, pripravljata pa se tudi nova obrambna strategija in srednjeročni obrambni program.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje