V predlogu novele Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ), ki je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in usklajevanja z drugimi zainteresiranimi institucijami, se mnenja krešejo predvsem okoli treh pomembnih vprašanj - ukinitve brezplačne pravne pomoči in podpore svetovalcev za begunce na prvi stopnji postopka, ukinitve možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito na diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS v tretjih državah ter uvedbe postopkov za ugotavljanje starosti mladoletnikov brez spremstva.

V imenu varčevanja
"Z zakonom se zaradi ukinitve brezplačne pravne pomoči svetovalcev za begunce na prvi stopnji predvideva prihranek v okvirni vrednosti 56.000 evrov. Ta znesek je bil izračunan ob predpostavki, da bo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji v letu 2012 zaprosilo 350 oseb," pojasnjujejo na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Nasprotniki predloga zakona pa se ne strinjajo: "Ekonomski razlogi ne morejo zadoščati za zniževanje ravni varstva človekovih pravih in temeljnih svoboščin, posebej če bi bil prihranek zanemarljiv in če niso bile predhodno izčrpane druge, manj sporne možnosti varčevanja," opozarjajo na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU), podobno pa menijo tudi v uradu Varuha človekovih pravic: "Navedeni razlog za predvideno spremembo, to je javno-finančna situacija Republike Slovenije, po mnenju Varuha, še posebej glede na nizko število prosilcev za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ne more biti zares relevanten."

Po Evropi različno
MNZ predlagano ukinitev brezplačne pravne pomoči na prvi stopnji utemeljuje tudi z argumentom, da je pravica posvetovanja s pravnim svetovalcem formalno sicer priznana po vsem EU-ju, vendar pa je praksa držav članic različna, ko gre za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči, saj jo Ciper, Estonija, Grčija, Francija, Nemčija, Italija, Latvija, Malta, Portugalska, Romunija in Slovaška zagotavljajo samo na pritožbeni stopnji. "Druge dražave članice pa presegajo ta standard in zagotavljajo bodisi pravno pomoč (Belgija, Španija, Bolgarija, Finska, Madžarska, Irska, Nizozemska, Litva, Luksemburg, Švedska in Velika Britanija) bodisi brezplačno pravno svetovanje (Avstrija in Češka)," so podali primerjavo.

Skupni odgovor nevladnih organizacij
Amnesty International Slovenije, Slovenska filantropija in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC pa so v skupnem odgovoru na predlog zakona zapisali: "Slovenija bi morala stremeti k zagotavljanju višjih standardov, kot jih predpisuje zakonodaja Evropske unije, saj ta predpisuje zgolj minimalne standarde, ki pa bi jih Slovenija glede na nizko število prosilcev morala preseči." In dodali: "Brezplačna pravna pomoč na prvi stopnji znižuje stroške nadaljnje pravne pomoči in zvišuje kakovost postopkov, pravna pomoč oz. stroški dela svetovalcev za begunce so v večji meri kriti s strani Evropskega sklada za begunce, zato predlagana sprememba nesorazmerno posega v pravice prosilcev glede na dejanski prihranek."

"Prava neuki ljudje"
"Glede na dejstvo, da se bistveni in odločujoči del postopka mednarodne zaščite izvede pred upravnim organom na prvi stopnji (npr. ugotavljanje situacije v državi izvora), je brezplačna pravna pomoč na drugi stopnji pred sodiščem lahko popolnoma neuporabna, saj je prosilec za mednarodno zaščito zavezan navesti dejstva in dokaze v postopku že na prvi stopnji. Brezplačna pravna pomoč že na prvi stopnji bi prosilcu za mednarodno zaščito po mnenju Varuha zagotovila nedvomno bolj učinkovito zavarovanje njegovih pravic, saj so običajno to ljudje, ki so prava neuki in pogosto neizobraženi, nedvomno pa v posebej ranljivem položaju. Ne gre spregledati tudi, da se prosilci za mednarodno zaščito pogosto ne zavedajo, da nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati dokazov v postopku na drugi stopnji, " pa opozarjajo v uradu Varuha.

O vložitvi prošnje pred prihodom na cilj
MPJU nasprotuje tudi črtanju ukinitve možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tretjih državah, saj pravi: "Nerazumno je, da lahko tujec zaprosi za mednarodno zaščito le, če pride v ciljno državo, ne pa že na poti do nje; statistični podatki ne upravičujejo črtanja te določbe; če je izvajanje te določbe problematično v praksi, jo je treba v zakonodaji podrobneje dodelati."

MNZ, predlagatelj zakona, pa se s temi pripombami ne strinja in vztraja pri razlogih za črtanje te določbe - zmanjševanje obremenjenosti diplomatsko-konzularne mreže - in se sklicuje na evropsko direktivo, ki s področja svoje uporabe izključuje prošnje za diplomatski in teritorialni azil, ki so predložene predstavništvom držav članic. "Tega določila ne gre razumeti, kot da je izključen takšen način vlaganja prošenj tudi sicer. Tako na primer Ženevska konvencija kot eden najpomembnejših dokumentov s področja begunskega prava nikjer ne določa (omejuje) kraja vložitve prošnje za mednarodno zaščito," pa mu nasprotuje Varuh.

Ugotavljanje starosti mladoletnikov brez spremstva
Mnenja so se kresala tudi ob členu predloga zakona, ki predvideva uvedbo postopka določitve starosti za mladoletnike brez spremstva. "Postopki za ugotavljanje starosti mladoletnikov brez spremstva se izvajajo v vseh državah članicah Evropske unije, razen v Grčiji in Sloveniji. Med državami članicami ni enotnega pristopa pri izvajanju tovrstnih postopkov, v veliki večini pa države članice uporabljajo rentgensko slikanje zapestja, ključnice ali zob, lahko pa tudi kombinacijo rentgenskega slikanja dveh ali vseh treh delov telesa. Nekatere države članice pa uporabljajo druge metode, npr. socialne intervjuje, ocene fizičnega videza," pojasnjuje predlagatelj in spet podaja tudi izračun morebitnih privarčevanih sredstev.

"Cena takega zdravniškega pregleda znaša 80 evrov za enega prosilca, kar na letni ravni ob predpostavki, da bi se zdravniški pregled odredil pri vseh prosilcih, ki so v letu 2011 zatrjevali, da so mladoletniki brez spremstva, znaša 4.640 evrov. Strošek takega pregleda je zanemarljiv, saj se z uvedbo možnosti odreditve takega pregleda pričakuje predvsem preventivni učinek z namenom preprečevanja zlorab sistema mednarodne zaščite in skrajšanje postopkov - kar pomeni, da že 11 dni krajši postopek opravičuje strošek pregleda."

Nevladnim organizacijam in Visokemu komisariatu ZN-a za begunce pa se predlagana določila glede uvedbe možnosti odredbe zdravniškega pregleda za določitev starosti mladoletnika brez spremstva zdijo sporna, saj menijo, da se dejanske starosti na podlagi zdravniškega pregleda ne da določiti, ampak lahko neodvisni strokovnjaki podajo le približno oceno starosti. Če se bo postopek ocene starosti kljub vsemu uvedel, pa predlagajo, naj se ob tem upošteva multidisciplinarni pristop, oceno mladoletnikove starosti pa naj opravi skupina neodvisnih strokovnjakov, ki jo sestavljajo socialni delavec, psiholog, pediater in pedagog.

MPJU uvedbi postopkov za ugotavljanje starosti ne nasprotuje, kadar pa obstaja dvom glede starosti osebe, vztraja, da je treba izrecno določiti, da obvelja za mladoletnika in da se označi najnižja mogoča starost glede na opravljen pregled, da je treba natančneje določiti, kaj naj bi zdravniški pregled obsegal, in da je treba prosilca opozoriti na nevarnost sevanja pri rentgenskem slikanju.

Nihče še ni rekel zadnje
"Na Ministrstvu za notranje zadeve smo v fazi usklajevanja preučili vse pripombe, ki smo jih prejeli od vladnih resorjev, nevladnih organizacij in drugih institucij, in jih upoštevali ali argumentirano pojasnili razloge za nasprotno odločitev. Do pripomb, ki niso bile sprejete, se je ministrstvo opredelilo in relevantne akterje o tem obvestilo. Glede nekaterih vprašanj dokončne odločitve še niso bile sprejete," so nam pred dnevi sporočili z MNZ-ja in dodali, da bo vlada predlog zakona predvidoma obravnavala avgusta ali septembra.