Veleposlanik Novalić je v oddaji NaGlas! povedal: "Toda naša društva nimajo toliko denarja, kot bi ga lahko imela glede na število ljudi in davke, ki jih plačujejo."

Dario Novalić je diplomiral na sarajevski Fakulteti za politične vede, preden je postal diplomat, je bil novinar in založnik. V ZDA se je izobraževal tudi iz menedžmenta v medijih. V Ljubljani je pol leta najvišji predstavnik države, ki jo Slovenija podpira pri približevanju Evropski uniji. Ob praznovanju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu je beseda tekla tudi o športu, saj je v mladosti Dario Novalić treniral hitrostno drsanje in bil podprvak takratne Jugoslavije. V tistem času je treniral v prav posebnem, slovenskem puloverju.

Oddaja NaGlas! je na sporedu danes na TVS1 ob 12.35.

Vabljeni k branju!

Kako to, da je bilo Sarajevo sploh izbrano za organizacijo zimskih olimpijskih iger?
Kot vemo, je bila Bosna in Hercegovina takrat gospodarsko zelo uspešna. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine je bil Branko Mikulić. To je bila ena od želja, ki se nam je uresničila. Velja prepričanje, da nam je to uspelo ob podpori vseh jugoslovanskih republik, in to drži. Vendar je 85 odstotkov denarja za igre prispevala Bosna in Hercegovina, povejmo tudi to. Druge republike nekdanje Jugoslavije so primaknile 15 odstotkov denarja.

Sarajevčane je ob novici, da je bilo njihovo mesto izbrano za organizacijo iger, zaskrbelo, saj takrat tam ni bilo infrastrukture za zimske športe.
Danes ni nič drugače. Za poletne in zimske olimpijske igre je treba zgraditi številne športne in namestitvene objekte. Tudi v BiH-u smo zgradili sankališče oziroma stezo za bob, olimpijsko dvorano Zetra, ledno dvorano Skenderija, olimpijsko vas Mojmilo. Številni objekti, ki so jih takrat uporabljali, stojijo še danes. Nekaj je bilo med vojno uničenih. Pozabil sem omeniti skakalnice na Igmanu.

V petek, 9. februarja, bo na Bjelašnici in Jahorini posebna prireditev, ki jo organizira slovensko veleposlaništvo v Sarajevu. Kdo vse bo prišel?
S pomočjo Damijana Sedarja, slovenskega veleposlanika v BiH-u, bo 9. februarja na Bjelašnici in 12. na Jahorini diplomatsko tekmovanje. To bo promocijsko tekmovanje. Udeležili se ga bodo Jure Franko, drsalci iz Združenega kraljestva, predsednica Nataša Pirc Musar in ministrica Tanja Fajon, čeprav to še ni uradno potrjeno. To bo velik dogodek za BiH in tudi za Slovenijo.

Ste diplomat, po poklicu pa novinar. Študirali ste na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, izbrali ste novinarstvo. Zakaj?
Ne vem. Vse življenje rad berem. Najbolj uživam, kadar v roke vzamem pet kilogramov revij, uživam in berem. Uspelo mi je, da sem leta 1998 začel izdajati revijo Start BiH. Lani smo praznovali 25. obletnico. Imamo tudi nekaj portalov. Na portalu bhputovanja.ba se ukvarjamo s turizmom, na portalu startbih.ba pa s politiko.

Zakaj je pomembno, da imamo dobre medije?
Zelo je pomembno. Mislil sem, da se bova zdaj pogovarjala o razlikah med tiskanimi mediji, televizijo in spletnimi portali. Zelo so pomembni, ne glede na obliko, saj moramo ogromno vedeti, da bi sebi in drugim olajšali življenje. Pomembno je tudi upravljanje medijev.

V ZDA ste se izobraževali na področju menedžmenta v medijih.
V Severni Karolini sem leta 1998 dobil štipendijo in sem se specializiral za preiskovalno novinarstvo in menedžment v medijih. Amerika mi je na številnih ravneh pomagala, da lahko svoje delo opravljam bolje. Navdihnila me je. Dokler delam v diplomaciji, žena Mevlida vodi revijo Start in podjetje. Za zdaj nama gre dobro.

Bravo. To je v tem obdobju težko. Vemo, v kakšnem položaju so tiskani mediji.
Vadiva že 25 let, zato nama nekako gre.

Je to edina politična revija v BiH-u, ki še izhaja v tiskani obliki?
Ni. Še nekaj jih je, vendar jih ne bi oglaševal. Pa ne zaradi konkurence, temveč zaradi vsebine.

Zdaj ste veleposlanik BiH-a v Sloveniji. Kaj je na področju skupnosti Bosancev in Hercegovcev v Sloveniji dobro in kaj si želite še izboljšati?
Ljudje iz BiH-a so že dolgo del Slovenije. Po naših preverjenih podatkih ima v Sloveniji danes 110.000 ljudi bosansko-hercegovski potni list. To vem zaradi dela, ki ga opravljamo na veleposlaništvu. Kot sem že povedal, ljudje, ki imajo korenine v BiH-u, druga in tretja generacija, tukaj pridno delajo in plačujejo davke. Niso več samo zidarji in nekvalificirani delavci, kot veste. V Sloveniji delajo na policiji, na področju znanosti, veliko tudi na področju izobraževanja. Svoje sposobnosti odlično izražajo. Mislim, da je njihov položaj kar dober, če bi se vsi malo potrudili, pa bi se lahko še kaj spremenilo. 90 odstotkov stvari je dobrih, 10 odstotkov pa ni najboljših. Naša društva nimajo toliko denarja, kot bi ga lahko imela glede na število ljudi in davke, ki jih plačujejo. Zato je v drugih državah to razmerje popolnoma drugačno. Naša društva z znanjem uspešno poučujejo otroke v bosanščini.

Bosansko akademsko društvo se za zdaj samo ukvarja s tem. Začeli smo se pogovarjati z ministrstvi v BiH-u in tukaj. Upam, da nam bo uspelo kmalu doseči spremembe. Učitelji delajo prostovoljno.

Popolnoma prostovoljno, za svoje delo niso plačani?
Včasih dobijo plačilo za prevoz, najpogosteje pa še tega ne.

Slovenija je velika podpornica približevanja BiH-a EU-ju. Si s slovensko vlado prizadevate, da bi proces približevanja pospešili?
Vsekakor. Že dolgo opažamo močno željo in veliko prizadevanje cele slovenske vlade. V šestih mesecih, odkar sem tukaj, sem sprejel številne ministre in visoke politične predstavnike iz BiH-a, ki so se tukaj sestali s slovenskimi predstavniki. Prepričan sem, da je za BiH v tem trenutku Slovenija najbolj prijateljska država z območja nekdanje Jugoslavije. Rad rečem, da je sosednja država, čeprav ne meji na BiH.

Zdaj ste diplomat. Nam lahko poveste, kako se razlikujeta novinarstvo in diplomacija?
Razlika je res velika. Zdaj moram biti previden, kaj govorim, ko sem bil novinar, pa so morali drugi paziti, kaj govorijo.

Kaj pa menite o Ljubljani? Tukaj živite pol leta. Kaj ste opazili? Kaj vam je všeč?
Tukaj živim z ženo. Na kratko bi rekel, da mi je vse všeč. Slovence razumem, Slovenci pa mene. Upam, da bom kmalu znal govoriti tudi slovensko. Glede na to, koliko je tu ljudi iz BiH-a in drugih nekdanjih republik, pa bom verjetno moral najti kakega profesorja. Drugače bo težko.
Samo še nekaj bi rad povedal. Včeraj je prav za to oddajo pripotoval dragocen spomin. To je moj pulover, ki sem ga nosil med olimpijskimi igrami. Ukvarjal sem se s hitrostnim drsanjem. To je slovenski pulover, ki se je včeraj vrnil v Slovenijo. Star je 40 let. Toprov je. Ne gre za reklamni oglas. Morda je zdaj pravi čas, da se začnejo oglaševati na RTV. (Smeh.)

In da se morda vrnejo v BiH?
Vsekakor.