"Z zadovoljstvom ugotavljamo, da zaradi prizadevanj v preteklem letu beležimo dvig pozornosti, ki jo mednarodna javnost namenja temu pomembnemu organu ZN-a. Svet za človekove pravice je med svojimi vidnejšimi aktivnostmi naslovil najbolj pereče množične kršitve človekovih pravic po svetu. Med najodmevnejše uspehe štejemo ustanovitev mehanizma za zbiranje in analizo dokazov o množičnih najtežjih kršitvah človekovih pravic manjšine Rohinga v Mjanmaru, sprejetje resolucije o stanju človekovih pravic v Venezueli ter nekatere druge pobude," so o enoletnem predsedovanju Svetu ZN-a za človekove pravice zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve.

Za Slovenijo je bilo predsedovanje Svetu eden večjih mednarodnih projektov v tem letu. Svet je v tem času vodil slovenski stalni predstavnik pri ZN-u v Ženevi, veleposlanik Vojislav Šuc. Kljub nekaterim izzivom, s katerimi se spoprijema po dvanajstih letih delovanja, je Svet v času slovenskega predsedovanja sprejel sveženj ukrepov, ki ga delajo vitkejšega in učinkovitejšega pri odzivu na mednarodne izzive na področju človekovih pravic. "Ukrepi so dobrodošla popotnica temu osrednjemu organu ZN-a za promocijo in zaščito človekovih pravic pri spopadanju z izzivi, ki jih tudi 70 let po sprejemu splošne deklaracije človekovih pravic ne primanjkuje," so sporočili na MZZ-ju.

Ministrstvo tudi ocenjuje, da je Svet ZN-a za človekove pravice po koncu trenutnega članstva in predsedovanja Slovenije v boljšem stanju kot ob njegovem začetku. Ob tem so izrazili tudi upanje, da to predstavlja dobro popotnico za spoštovanje in promocijo človekovih pravic za naprej. Slovenija je bila ena izmed glavnih podpornic Sveta ZN-a za človekove pravice vse od njegove ustanovitve leta 2006. Polovico časa njegovega delovanja je bila tudi članica, zdaj bo imela status države opazovalke. Slovenska vlada je tudi že sprejela odločitev za najavo kandidature za prihodnje članstvo v Svetu za obdobje 2026/28.