Fakulteta za družbene vede v Ljubljani je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Društvom za Združene narode Slovenije ob bližajoči se 70. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic (SDČP) v Generalni skupščini Združenih narodov (10. december 1948) organizirala okroglo mizo z naslovom Splošna deklaracija človekovih pravic: Dediščina in izzivi za današnji čas.

Kot so na FDV-ju zapisali v vabilu na okroglo mizo, je SDČP "prvi mednarodni dogovor o naboru človekovih pravic, podlaga za današnjo strukturo mednarodnega prava človekovih pravic in eden najbolj prevajanih ter citiranih dokumentov na svetu. Njegova moralna avtoriteta in njegov humanistični ter civilizacijski prispevek sta nesporna." SDČP je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) v Parizu 10. decembra 1948 z resolucijo 217 A (III) podprlo 48 držav. Proti sprejetju ni bila nobena članica. Glasovanja se je vzdržalo osem držav: Belorusija, Poljska, Sovjetska zveza, Južna Afrika, Češkoslovaška, Savdska Arabija, Jugoslavija in Ukrajina. Južna Afrika se je vzdržala zaradi obrambe svojega političnega sistema apartheida, Saudova Arabija je nasprotovala pravicam žensk in svobodi veroizpovedi, medtem ko so komunistične države vključno z Jugoslavijo nasprotovale pravici državljanov, da lahko zapustijo svoje države.

Na okrogli mizi so poleg že omenjenega slovenskega veleposlanika pri Uradu OZN-a v Ženevi in predsedujočega Svetu OZN-a za človekove pravice Šuca sodelovali še varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, direktorica Mirovnega inštituta dr. Neža Kogovšek Šalamon, antropologinja dr. Svetlana Slapšak ter Branko Soban, novinar in publicist. Pogovor je vodila izr. prof. dr. Petra Roter.

Erjavec: Mehanizem VS-ja ni sposoben varovati temeljnih človekovih pravic
Po pozdravnih besedah dekanke FDV-a prof. dr. Monike Kalin Golob je uvodni nagovor podal minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Karl Erjavec. Erjavec je poudaril zgodovinsko pomembnost sprejetja SDČP-ja, "saj se je prvič zgodilo, da so se države z vseh celin in različnih kultur in pravnih sistemov dogovorile o univerzalnih pravicah, ki naj bi veljale za vse ljudi ne glede na spol, raso ali versko pripadnost". Erjavec je poudaril, da so deklaracijo sprejeli razmeroma hitro, le tri leta po koncu grozot druge svetovne vojne, kar kaže na izjemen zanos in odločenost držav. Erjavec je nato potegnil vzporednico s sedanjostjo in izrazil bojazen, da glede na zapletenost in številne krize sedanjega časa takšne deklaracije ne bi bili sposobni sprejeti tako hitro. Erjavec je nadaljeval, da bi moral mehanizem Varnostnega sveta OZN-a tudi na podlagi te deklaracije varovati temeljne človekove pravice, a ta organ niti ni sposoben sprejeti ustreznih sklepov: "Enkrat da ena stran veto, drugič druga. Vidimo pa, da se položaj na področju človekovih pravic iz dneva v dan poslabšuje." Zato je Erjavec poudaril, da OZN v prihodnje čaka veliko dela in izzivov. Treba ga bo tudi reformirati, tako da ne bo potrebe po takšnih posredovanjih, kot je bila nedavna akcija zahodnih sil v Siriji za uničenje kemičnega orožja.

Človekove pravice na vseh koncih sveta se vse manj spoštujejo
Slovenski veleposlanik Šuc pri Uradu OZN-a v Ženevi je 1. januarja letos začel enoletno predsedovanje Svetu OZN-a za človekove pravice. "Ne živimo v času, ki je naklonjen človekovim pravicam. Smo v obdobju zatona," je dejal v uvodu, nato pa nadaljeval: "SDČP je nastal po dramatičnih dogodkih druge svetovne vojne. Svet je imel moralno obvezo, da nekaj sprejme. Sprejel je deklaracijo. Potem je ta dolga desetletja stagnirala. Drugo okno priložnosti je bilo po padcu berlinskega zidu. Leta 1993 je nastala Dunajska deklaracija o človekovih pravicah, ki je dodala nedeljivost pravic. Sklope človekovih pravic je postavila v nedeljivost, soodvisnost in medsebojno povezanost." Šuc je nato dejal, da je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu OZN-a v obdobju, ki ga zaznamujejo retrogradna (povratna) gibanja. "Stanje človekovih pravic v svetu je alarmantno, na vseh štirih koncih sveta se človekove pravice vse manj spoštujejo. In ti trendi se poznajo tudi v delovanju Sveta OZN-a za človekove pravice. Prišlo je do spremembe dinamike, vloga vodilnih akterjev ZDA in Evrope na neki način slabi. S tem slabljenjem se odpira prostor drugim akterjem, na primer Kitajcem, ki prazen prostor zelo hitro lahko zapolnijo z mogoče nam precej neznanimi koncepti človekovih pravic. Ko države, ki niso neke ljubiteljice spoštovanja človekovih pravic, vidijo nespoštovanje na Zahodu, potem najdejo opravičilo tudi sami za svoja dejanja, češ, kdo pa ima pravico, da nam pridiga. Zato moramo to, kar je bilo pridobljenega v prejšnjih desetletjih, braniti, da se retrogradna pot ne učvrsti."

Delitve v svetu se kažejo tudi v delovanju Sveta OZN-a
Šuc je v nadaljevanju pojasnil, da se dogajanje po svetu kaže tudi delovanje v Svetu OZN-a: "Čutijo se politično dogajanje in delitve po svetu. Predvsem v Siriji. Pred kratkim smo imeli izredno zasedanje o Vzhodni Guti. ZDA in Velika Britanija na eni strani, Rusija in Sirija pa na drugi. To je refleksija resničnosti. Potem je tu še palestinsko vprašanje. Na eni strani imamo ZDA, VB, Avstralijo in Izrael, ki želijo, da bi bil Izrael kot kršilec človekovih pravic v naših resolucijah čim manj viden, na drugi strani pa so države Islamske konference, ki želijo, da bi bila obsodba Izraela čim višje na dnevnem redu. Te delitve so odsev realnega stanja po svetu. Veto, ki sicer obstaja v VS-u, pri nas ne obstaja, tako da vse resolucije izglasujemo."

Svet OZN za človekove pravice ima moč in je učinkovit

Šuc sicer meni, da Svet OZN-a, ki je osrednje telo ZN-a za varstvo in promocijo človekovih pravic, dokaj učinkovito opravlja svojo nalogo. "Ima široko mrežo mehanizmov, to so posebni poročevalci in preiskovalne komisije, ki jih Svet pošilja na teren. Na podlagi teh poročil Svet sprejema resolucije in zahteva od država, da sprejme ukrepe, ki bodo pomagali pri spoštovanju človekovih pravic na terenu. Mehanizem je učinkovit. Ima vpliv na vlade. Vsaka zadeva se ne reši čez noč, a imajo stalne zahteve vedno neki rezultat. Nihče namreč noče imeti podobe države, ki ne želi sodelovati in ne spoštuje človekovih pravic. Sodelovanje držav s Svetom je nujna. Nekatere države se hočejo izogniti. Nočejo sodelovati s posebnimi poročevalci, ampak nihče ni na to imun. Moralna moč človekovih pravic do držav obstaja, le krepiti jo je treba in jo uporabljati čim bolj učinkovito."

Nussdorfer: Zapleteni zakoni. Pri desetih pravnikih 11 stališč
Varuhinja človekovih pravic v Sloveniji Nussdorferjeva opaža, da ljudje vse bolje poznajo človekove pravice. "Na socialno-ekonomskem področju je največ ljudi, katerih zgodbe se te dotaknejo. Ko ti ljudje prinesejo odrezek pokojnine, plačilno listo ali celo sodbo sodišča, takrat je tudi varuhu zelo hudo. Zato je področje socialno-ekonomskih pravic tisto, ki ga ljudje dobro poznajo. Predvsem poudarjajo potrebo po dostojanstvu, po tem, da lahko preživiš od svojega dela, da ne prosiš in moleduješ in da ne hodiš na humanitarne organizacije po pomoč. Zelo pomembno je tudi opozarjanje na zdravo okolje, česar v preteklosti ni bilo toliko. Ljudje se zavedajo, da kapital ne sme imeti prednosti pred zdravjem. A človek je pogosto zelo sam, ko išče človekove pravice. Včasih bi potreboval strokovnjaka, ker so nekatere odločbe ali zakoni tako zapleteni, da imamo pri desetih pravnikih 11 stališč. Zato bi si želela, da bi ljudje imeli več brezplačne pravne pomoči." Varuhinja uresničevanje priporočil državi spremlja. "Nekatera priporočila so takoj uresničena. Nekaj kršitev pa je tako trdovratnih, tako ostajajo. Zelo slabi so izgovori na krizo. Bila je. Slišali smo: finančna kriza je kriva. Zdaj se mora vse to, kar je bilo odvzetega, vrniti."

Kogovšek Šalamon: Izgublja se koncept enakosti
Direktorica Mirovnega inštituta Kogovšek Šalamonova je v uvodu dejala, da se je enakost pri dokumentih o človekovih pravicah izgubila. "Koliko se še omenja enakost? Problematično je, da je koncept, kot se kaže, zastarel. V SDČP-ju se večina odločb začenja z vsakdo, a pozabljamo nanjo. Kar se vidi pri marginaliziranih skupinah. Vsakdo pomeni le še mi, večina, tisti drugi, različni od neke splošne večine pa ostanejo na stranskem tiru." Izpostavila je tudi, da se je v času migrantske krize razmahnil sovražni govor, ki sta mu pospešek dala še internet in družabna omrežja. "A število pregonov sovražnega govora se je paradoksalno zmanjšalo. Ne vem, če pridemo letno do petih primerov, medtem ko smo bili v preteklosti pri desetih. Vzrok za to sta sprememba sodne prakse in sprememba definicije v kazenskem zakoniku. Samo drobec sovražnega govora se ugotovi za tako hud prekršek, da bi bil preganjan po kazenskem zakoniku." Kogovšek Šalamonova meni, da pri varstvu človekovih pravic Sloveniji ne gre slabo, če pogledamo v globalnem smislu. Človekove pravice se sicer proučujejo, problemi so rešljivi, a očitno nekaj manjka, neka srčnost, preveč je apatičnosti. Šalamonova je v nadaljevanju razprave komentirala tudi delo ministrstva za notranje zadeve v zvezi z azilno politiko. Do MNZ-ja je bila kritična, saj meni, da dela na način, da se ugodi čim manjšemu številu prošenj za azil, ne pa nasprotno.

Slapšak: Nezakonitih ekonomskih migrantov ni
Antropologinja Slapšakova je presodila, da je "patriarhat glavni zločinec" pri izvajanju človekovih pravic. "Šele leta 1996 je v ZN prišla resnica, da so ženske tudi ljudje oziroma da so ženske pravice tudi človekove pravice." Menila je, da je definicija ilegalnega ekonomskega migranta neustrezna. "Nobeno človeško bitje ni ilegalno. To ne obstaja, gre le za človeka, ki hoče preživeti, zato ne more biti nezakonit. V davčnih oazah najdemo ilegalne ekonomske migrante, ne pa na naših mejah." Slapšakova meni, da nabora človekovih pravic ni nikoli dovolj, zato bi se morale razširjati čim hitreje v smislu pridobivanja človekovih pravic nove generacije.

Soban: Človekove pravice v demokracijah se kršijo na bolj prefinjen način kot v diktaturah
Novinar in publicist Soban je povedal, da je imel privilegij, da je spoznal Stefana Hessela, zadnjega še živečega soustvarjalca SDČP-ja, ki je vse življenje posvetil boju za človekove pravice. "On je osebno poznal Eleanor Roosevelt, ki je vodila odbor za SDČP. Ko je bil v Ljubljani, je bil star že 93 let. Njegova knjiga Dvignite se je postala spodbuda za mnoga gibanja po svetu, ker poziva k spremembam. On pravi, da se naš svet že dolgo suče v napačno smer, ker se človekove pravice odrinjajo na stran. Zelo všeč mi je bila njegova misel, da kako to, da je bil v uničeni Evropi po drugi svetovni vojni denar za znanost, šolstvo, socialo, kulturo. Danes, ko je v Evropi toliko denarja kot še nikoli, pa je takšen problem financirati šolstvo, znanost in kulturo ... Mislim, da je to treba vseskozi poudarjati." Soban je bi zaskrbljen do poročanja o človekovih pravicah v medijih, ki to problematiko preslabo pokrivajo. "Človekove pravice niso novice, ne prinašajo profita. Medijev človekove pravice ne zanimajo. Človekove pravice ne prinašajo profita. Kapital vse zaposlene uporablja kot orodje za ustvarjanje dobička. Opisuje se samo konflikt, ne opisujejo pa ga v kontekstu človekovih pravic. Krivi so uredniki. Urednika sem vedno videl kot zid med upravo in novinarji, česar pa zdaj več ni. Uredniki zdaj branijo lastnike, ne pa novinarjev, kar je katastrofalno za medije." Soban, ki zaradi kritičnega pisanja enajst let ni smel v Rusijo, meni, da je nasploh v zunanji in notranji politiki držav premalo človekovih pravic in tudi demokracije: "Človekove pravice se kršijo tudi v najbolj demokratičnih državah sveta, tudi v ZDA, Evropi, a na bolj prefinjen način kot v diktatorskih in avtokratskih državah."