Med žrtvami je bila po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice skoraj tretjina civilistov. Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) ob tem opozarja, da so otroci v tej državi v večji nevarnosti kot kdaj koli prej.

Mnogi Sirci so se že pred samim začetkom bojev pritoževali zaradi visoke stopnje brezposelnosti, korupcije in pomanjkanja politične svobode pod vodstvom Al Asada, ki je na mestu voditelja države leta 2000 nasledil očeta Hafeza. Marca leta 2011 so v južnem mestu Dera izbruhnili prvi prodemokratični protesti, ki jih je spodbudila arabska pomlad v sosednjih državah. Vlada je proti protestnikom posredovala s silo, ti so odgovorili z zahtevo po Asadovem odstopu. Protesti so se okrepili in razširili na vso državo.

Opozicijski podporniki so v roke prijeli orožje, sprva v samoobrambi, nato zato, da bi z območij pregnali vladne sile. Al Asad je prisegel, da bo uničil "terorizem, spodbujen iz tujine." Nasilje je hitro raslo in država se je pogreznila v državljansko vojno.

Največja opozicijska trdnjava je Idlib
Položaj v Siriji je zelo zapleten, saj je vpletenih veliko različnih skupin in držav, vsaka s svojim razlogom in računico. Glavni podpornici Al Asada ostajata Rusija in Iran, medtem ko ZDA, Turčija in Savdska Arabija podpirajo razdrobljene upornike. Vladne sile ohranjajo nadzor nad večjimi mesti, veliki deli države pa so še vedno pod nadzorom uporniških skupin in zavezništva kurdskih in arabskih sil Sirske demokratične sile (SDF). Največja opozicijska trdnjava je zdaj severnozahodna pokrajina Idlib, v kateri živi več kot 2,6 milijona ljudi.

V spopadih je do zdaj umrlo približno 63.800 sirskih vojakov, 58.000 pripadnikov sirskih milic in tujih borcev, zvestih Asadu. Na drugi strani je bilo v spopadih ubitih okoli 63.300 džihadistov, večinoma pripadnikov Islamske države, in približno enako število upornikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Da vojna med žrtvami ne izbira, dokazuje podatek, da so spopadi v Siriji doslej terjali tudi življenja 106.390 civilistov, med njimi je skoraj 20.000 otrok in več kot 12.500 žensk.

Otroci ena največjih žrtev spopadov
Unicef ob tem opozarja, da so otroci danes v Siriji v izjemni nevarnosti. Njihovo število med smrtnimi žrtvami se je namreč v preteklem letu v primerjavi z letom 2016 povečalo kar za polovico. Le v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo ubitih ali poškodovanih 1.000 otrok. Vojna pa je postala glavni ubijalec mladih v Siriji. Unicef sicer napoveduje, da se bo osmo leto vojne začelo še bolj krvavo.

Eksplozivnim nevarnostim, kot so kopenske mine in druga nevarna telesa, je bilo v Siriji doslej izpostavljenih že 3,3 milijona otrok. Unicef pa opozarja, da preživeli s posledicami živijo vse življenje. Več kot 1,5 milijona otrok je namreč v eksplozijah dobilo trajne okvare, od tega jih je 86.000 izgubilo dele telesa.

Sirci so se razbežali
Notranje razseljenih je najmanj 6,1 milijona Sircev, še 5,6 milijona jih je pobegnilo v druge države, kar pomeni, da je domove zapustilo 53 odstotkov vsega sirskega prebivalstva. Pred vojno je imela država namreč 22 milijonov prebivalcev. Največ se jih je zateklo v sosednje države Libanon, Jordanijo in Turčijo. Po podatkih Združenih narodov bo kar 13,1 milijona Sircev v letu 2018 potrebovalo določeno obliko humanitarne pomoči.