Dežman se je z vodjo policijske akcije Sprava Petrom Jamnikom udeležil konference evropske mreže kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, v Haagu.

Pojasnil je, da je bilo spomladi leta 1945 po dosedanjih podatkih pobitih več kot 100.000 ljudi, zato lahko pojav po kratkem času trajanja, številu žrtev, načinu izvedbe in množičnosti primerjamo z največjimi zločini tako komunizma kot nacionalsocializma.

Procesa sprave in iskanja resnice sta se po Dežmanovih besedah v Sloveniji začela v 80. letih 20. stoletja, nadaljevala pa po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko so parlamentarne in vladne komisije začele raziskovati in urejati grobišča. Leta 2002 se je začela sistematična topografska raziskava, na podlagi katere je topografsko raziskanih okoli 600 grobišč, je še dejal Dežman.

Skupina Sprava ugotavlja, ali je storilce še mogoče preganjati
Dežman je dejal, da se nadaljuje načrtno sondiranje grobišč, začeli pa so tudi arheološki prekop zlasti žrtev iz vrst slovenskega prebivalstva, zgrajene so bile kostnice, raziskana grobišča pa se urejajo. Nadaljujejo se tudi sklepanja ustreznih mednarodnih sporazumov.

Pavel Jamnik je predstavil posebno delovno skupino policije in tožilstva z imenom Sprava, ki deluje od leta 2001 in na podlagi treh vprašanj: Ali je storilce mogoče izslediti?, Ali je za storilce pobojev še mogoče najti dovolj kazenskopravnih dokazov? in Ali je žrtve mogoče identificirati?. Dodal je, da so se pri tem pojavile posebne težave dokazovanja, saj zaradi prepleta vojaških in civilnih oblasti ter uničenih dokumentov ni mogoče dokazati, ali je za posamezen poboj odgovorna zvezna vojaška enota ali je poboj organizirala slovenska civilna oblast s takratno politično policijo Ozna.