Zavezništvo namerava namreč nadgraditi akcijski načrt pripravljenosti s smernicami dolgoročnejše prilagoditve zavezništva na zdajšnje in prihodnje izzive. Nadgradnjo načrtov bodo predvidoma nadaljevali na julijskem vrhu v Varšavi.

Prioriteta je okrepitev navzočnosti na Vzhodu, in sicer z vzpostavitvijo mednarodnih bataljonskih bojnih skupin v baltskih državah in na Poljskem, kot tudi okrepitev skupnih vaj in pomorskih dejavnosti na jugovzhodu zavezništva, v Romuniji, Bolgariji in ob Črnem morju.

"Slovenija bo v duhu solidarnosti podprla predlagani mehanizem. Slovenija bo sodelovala tudi v prihodnje, vendar je danes še prezgodaj govoriti o konkretnih prispevkih," je ob začetku dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata poudarila slovenska obrambna ministrica Andreja Katič.

Slovenija bo po ministričinih besedah aktivno prispevala v obstoječe okvire, kot so Natove odzivne sile, sile v zelo visoki stopnji pripravljenosti in v poveljniške strukture. Katičeva je na vprašanje, kakšen bi lahko bil slovenski prispevek, omenila možnost sodelovanja z obstoječimi zmogljivostmi, kot so četa vojaške policije, bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo, obveščevalna dejavnost, pa tudi s helikoptersko podporo. Tudi prispevek ladje Triglav je bil prepoznan v pomorski akciji Sophia, je dodala.

"Ruska grožnja"
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v ponedeljek napovedal, da bo zavezništvo zaradi ruske grožnje napotilo štiri večnacionalne bataljone na Poljsko in v baltske države. Skupno naj bi šteli od 3 do 4 tisoč vojakov. S tem želi Nato po besedah Stoltenberga poslati jasno znamenje, da je pripravljen braniti vsako zaveznico.

Kdaj naj bi bataljone napotili v te države in tudi druge podrobnosti glede poveljstva in prispevka enot, ki jih bodo vključili vanje, naj bi dorekli na vrhu zavezništva v Varšavi. Med vodilnimi državami se omenjajo ZDA, Velika Britanija in Nemčija.

Več denarja za vojsko
Slovenija se zaveda, da zaostaja pri izdatkih za obrambo, je še v Bruslju opozorila Katičeva in dodala, da pričakuje, da se bodo na vladi v okviru rebalansa proračuna za prihodnji dve leti pogovarjali o dodelitvi dodatnih virov. V zaostanku smo predvsem z izgradnjo določenih zmogljivosti, kar je pričakovati tudi v prihodnjem obdobju, je dejala in hkrati poudarila, da je sicer Slovenija izvedla, kar se je od nje v okviru sodelovanja v zavezništvu pričakovalo.

Slovenija je z letošnjim letom z dodatnimi sredstvi že dvignila prispevek, namenjen obrambnim izdatkom, na 0,96 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Gre predvsem za dodatne dejavnosti Slovenske vojske (SV), pa tudi za sodelovanje s policijo pri soočanju z begunsko krizo v t. i. operaciji Migrant, je navedla ministrica.

Za vojsko dva odstotka BDP-ja
Več sredstev bo treba zagotoviti tudi zaradi vzdrževanja starajoče se obstoječe opreme, kar se po Natovi strukturi ne šteje v modernizacijo. "Tu je žal problem, zato bodo naši ukrepi tudi predvidevali, na kakšen način izboljšati strukturo, vendar v letu 2017 in 2018 verjetno ne bo prišlo do drastične spremembe," je na vprašanje o morebitni spremembi strukture obrambnega proračuna dejala Katičeva.

Na vrhu v Varšavi naj bi voditelji držav članic Nata v ospredje postavili zaveze, da bodo obrnili trend padanja obrambnih izdatkov in da bodo v naslednjem desetletju za obrambo namenili dva odstotka BDP-ja. Slovenija je po izdatkih za obrambo v repu zavezništva, saj je za obrambo po ocenah Nata v preteklem letu namenila 0,95 odstotka BDP-ja, leto poprej pa 0,98 odstotka.