Izrael je po 7. oktobru lani Gazo, ki je pod njegovo okupacijo od leta 1967, pod blokado pa od leta 2007, razdejal do neprepoznavnosti, njenih 2,3 milijona prebivalcev pa potisnil na sam rob preživetja. Število smrtnih žrtev izraelskih napadov iz zraka, s kopnega in morja je preseglo 31.000, zaradi izjemnega števila ubitih otrok pa je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres za Gazo dejal, da postaja "pokopališče otrok". Guterres je ta strašljivi izraz uporabil v začetku novembra lani, po manj kot mesecu dni izraelskih napadov, ko je bilo ubitih otrok okoli 4100. Danes je ta številka večja kot 12.300. Več kot 8000 ljudi je pogrešanih oziroma zakopanih pod ruševinami uničenih stavb. Ranjenih je več kot 73.000 ljudi, vključno z več kot 8600 otroki, številni so pohabljeni. V istem obdobju so izraelske sile v drugem delu Palestine, na Zahodnem bregu, ki je prav tako že 57 let pod izraelsko okupacijo, ubile 432 ljudi, od tega 115 otrok, ranile pa jih več kot 4650.

Gaza je razdejana tudi infrastrukturno. Konec januarja so satelitski podatki pokazali, da je izraelska vojska z obsežnim in neprestanim bombardiranjem uničila ali poškodovala med 50 in 61 odstotki vseh stavb v Gazi. Ta odstotek se je od takrat še povečal, saj se bombardiranje ni prekinilo niti za en dan. Vodja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je Gazo označil za "območje smrti", zaradi pomanjkanja hrane in vode kot posledice izraelskega obleganja celotnega območja pa je že umrlo več deset otrok, to število pa bo gotovo še naraščalo. Zaradi širokega nabora zločinov in njihove obsežnosti se Izrael spoprijema z verodostojnimi obtožbami, da v Gazi izvaja genocid, glede česar na pobudo Južne Afrike poteka postopek na Meddržavnem sodišču.

Kako je zaradi vsega tega do odgovorne države do zdaj ukrepala Slovenija oziroma kakšne ukrepe sploh ima na voljo? Zaslužni profesor na področju diplomacije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Bojko Bučar je za MMC navedel niz diplomatskih ukrepov, ki bi jih država lahko sprejela. Med drugim bi lahko poklicala izraelskega veleposlanika, ki Slovenijo pokriva nerezidenčno, na pogovor ali ga razglasila za nezaželeno osebo, lahko bi svojo veleposlanico v Izraelu poklicala na konzultacije ali celo prekinila diplomatske odnose z Izraelom. Slovenija se do zdaj ni odločila za nobenega od teh ukrepov.

Od večmesečnih pozivov do zahteve po pojasnilih

Ministrstvo za evropske in zunanje zadeve (MZEZ) je sporočilo, da "tako v bilateralnih pogovorih kot na multilateralnih srečanjih prenaša sporočila glede katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi in Izrael že več mesecev poziva k prekinitvi ognja v Gazi in k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Stališča in pričakovanja Slovenije so predstavnikom izraelske vlade redno in neposredno prenašana na najvišji politični in diplomatski ravni". Poudarili so, da je ministrica Tanja Fajon Izrael pozvala, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo, že med obiskom te države konec novembra lani. Kot so dodali, MZEZ tudi izraelskemu veleposlaniku v pogovorih na tedenski ravni "prenaša poziv Slovenije k prekinitvi ognja, spoštovanju mednarodnega in mednarodnega humanitarnega prava ter prava človekovih pravic".

Z ministrstva so sporočili, da je ministrica obsodila "tako teroristični napad Hamasa kot napade Izraela na Gazo, pri čemer je večkrat opozorila, da napad Izraela na Gazo ni sorazmeren ukrep, ki bi ga lahko šteli v samoobrambo Izraela in po njenem mnenju pomeni kršitev mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic".

Retorika se v zadnjih tednih previdno stopnjuje. Kot so sporočili na ministrstvu, je Tanja Fajon v začetku meseca v telefonskem pogovoru z izraelskim kolegom Izraelom Kacem temu "prenesla pričakovanja Slovenije" za takojšnje premirje v Gazi in ga "pozvala", naj Izrael opusti namero za kopenski vdor v Rafo in zagotovi humanitarno pomoč in osnovne storitve za civiliste v Gazi, Fajon pa je od Kaca tudi "zahtevala pojasnila". MZEZ je še dodal, da je Slovenija "sooblikovala in nato 6. marca 2024 Izraelu predala diplomatsko demaršo držav članic EU-ja, v kateri so Izrael pozvali k takojšnjemu in brezpogojnemu izvajanju resolucij Varnostnega sveta ZN-a 2720 in 2712 ter zagotavljanju humanitarne oskrbe prebivalstva v Gazi".

Medtem ko profesor Bučar meni, da se "enostranska prekinitev diplomatskih odnosov ne zdi smiselna, ker morajo kanali komunikacije ostati odprti", pa dodaja, da je najmanj, kar bi lahko Slovenija storila, to, da bi poklicala izraelskega veleposlanika na zagovor, lahko pa bi Izraelu tudi poslala protestno noto. Tudi profesorica na FDV-jevi katedri za mednarodne odnose Petra Roter je za MMC dejala, da bi bila prekinitev diplomatskih odnosov "neproduktiven korak, saj potem izgubiš vsako možnost komunikacije s to državo", dodala pa je, da "pogreša redne klice izraelskega veleposlanika na zagovor".

"Pretežno pozitivna" in "dobro zastavljena" politika Slovenije

Kljub temu Petra Roter politiko Slovenije glede dogajanja v Gazi označuje kot "pretežno pozitivno, predvsem zato, ker se redko zgodi, da vsi vodilni akterji slovenske politike razmišljajo podobno, čeprav v to skupino tudi tokrat žal ne moremo šteti vseh vodilnih opozicijskih politikov". Dodala je še, da "v nasprotju s prenekatero evropsko državo Slovenija kaže razumevanje bližnjevzhodnega konflikta v vsej njegovi kompleksnosti, nepravičnosti, večdesetletnem nespoštovanju temeljnih človekovih pravic, nelegalni okupaciji, korupciji, nadzoru, varnostnih grožnjah, zdaj pa tudi najhujših zločinov v najbolj nemogočih humanitarnih razmerah". Po njenih besedah se Slovenija "v nasprotju s prenekatero evropsko državo postavlja na stran humanosti, humanitarnosti, preprečevanja zločinov, varstva človekovih pravic in spoštovanja mednarodnega prava".

Tudi profesorica Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose (FDV), katere eno od ekspertnih področij je analiza zunanje politike, je odnos Slovenije pohvalila. Njena zunanja politika "glede humanitarnih vprašanj in ohranjanja mednarodnega miru in varnosti v Gazi je dobro zastavljena. Predvsem je pomembno, da je notranje konsistentna, kar pomeni, da imamo nacionalno stališče, ki ga zagovarjajo vsi komunikatorji, vsi predstavniki države, tisti, ki komunicirajo zunanjo politiko".

Slovenija je večkrat glasovala za ustavitev ognja v Gazi, tako v Generalni skupščini kot v Varnostnem svetu. Na vprašanje, ali so glede na zločine, ki potekajo pred očmi vsega sveta, izjave in glasovanja v mednarodnih forumih dovolj, Bojinović Fenko odgovarja: "Politika ni stvar, kjer bi izražanje emocij prineslo tudi korist za rešitev problema. Treba je prekalkulirati tudi, kaj vrednotno stališče, ki ga imamo, pomeni drugim in kako ga čim bolje uveljaviti, prepričati druge, da mu verjamejo ali da se nam pri stališču pridružijo. Moja ocena je, da to v trenutnem visoko razdvojenem načinu obravnavanja izraelske zunanje politike, sploh tega konflikta, skozi vsa desetletja pomeni, da moramo tisti, ki imamo jasno stališče, delovati na dolgi rok. Slovenija nima zgodovinske perspektive kot recimo Južna Afrika, ki se je v tem konfliktu izpostavila in se s pravnimi sredstvi vanj aktivno vključila."

Slovenija se postopku zoper Izrael zaradi suma genocida na ICJ-ju ni pridružila. Na MZEZ-ju so pojasnili, da Južna Afrika Slovenije ni pozvala k intervenciji v postopku, poudarili pa so, da Slovenija "polno podpira delo ICJ-ja in njena podpora obravnavi primera ni vezana na pridružitev samemu postopku". Kot so dodali, se na ministrstvu zavedajo "resnosti obtožb vojnih zločinov in potencialnega genocida, ki so bili izrečeni proti Izraelu", pozdravili so tudi odločitev sodišča o začasnih ukrepih.

Poziv, naj bo Slovenija dejavnejša pri oblikovanju koalicije

Petra Roter je medtem poudarila, da je v mednarodnih odnosih za konkretne učinke dejavnosti potrebna koalicija "enako mislečih". "Mislim, da Slovenija je v taki koaliciji, kjer sta recimo še Španija in Belgija. Zagotovo se med temi državami odvijajo diplomatske aktivnosti, kako ustaviti to vojno in doseči vsaj premirje. Je pa dejstvo, da lahko Izrael z odločno akcijo ustavijo samo velesile," je dejala. Po več kot petih mesecih do takšne koalicije članic EU-ja, ki bi sprejela tehtnejše ukrepe zoper Izrael, sicer še ni prišlo.

Bučar prav tako poudarja, da je "pri zunanjepolitičnih aktivnostih malih držav pomembno, da si te dobijo 'partnerje' med drugimi državami za uresničevanje svojih projektov. Soliranje pri posameznih projektih malih držav ne prinaša želenih učinkov. Podobno misleče države je treba prepričati, da se pridružijo iniciativi."

Po njegovem mnenju bi morala biti Slovenija bolj proaktivna pri oblikovanju takšne širše koalicije in ne bi smela čakati na njen nastanek. "Lahko bi se tudi nehala sprenevedati, da je vezana na skupno zunanjo in varnostno politiko EU-ja," je opozoril in omenila možnost priznanja države Palestine. Tudi Petra Roter je dejala, da lahko Slovenija igra dejavnejšo vlogo v manjšem krogu držav, saj "žal na konsenz v EU-ju ni mogoče računati". Poudarila je, da glede takšnega ukrepanja "ne bi bilo moralno sprejemljivo čakati".

Ana Bojinović Fenko medtem opozarja na razhajanja med pričakovanji javnosti in dejanji države. "Verjamem, da je za civilno prebivalstvo, ki nima izkušenj iz mednarodne politike, čeprav se ljudje zelo zanimajo in so informirani, ta presoja o materialni teži nekega ukrepa zelo zahtevna, je mogoče ne razumejo in se zato nagibajo k temu, da je treba aktivneje ukrepati in doseči nekaj vidnega. A Slovenija sama ne bo zagnala kolesja neke skupine držav, ampak bo kvečjemu lahko znotraj te skupine, v ozadju, s skrivno diplomacijo spodbujala države, da bi kot skupina sprejele neke ukrepe".

"Neuravnotežen odziv" Slovenije na agresiji na Ukrajino in Gazo

Poleg omenjenih diplomatskih ukrepov, ki jih Slovenija (do zdaj) ni uporabila, so na voljo tudi gospodarski, recimo, kot je pojasnil Bučar, embargo na izvoz in uvoz orožja ali prepoved določenega ali vsega trgovinskega in gospodarskega sodelovanja. Pri odločanju glede trgovanja z Izraelom je Slovenija sicer omejena s prostotrgovinskim sporazumom med EU-jem in Izraelom iz leta 2000. Ta določa, da lahko Izrael v EU, ki je njegov največji trgovinski partner, izvaža blago, oproščeno carinskih dajatev, uvoz v EU pa je omogočen tudi iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, čeprav Unija priznava nezakonitost teh naselbin, vendar izdelki, ki iz njih izvirajo, carinskih dajatev, v teoriji, niso oproščeni. V praksi pa EU ne more ugotoviti, kateri izdelki prihajajo iz nezakonitih naselbin, kateri pa iz Izraela.

V drugemu členu sporazuma med EU-jem in Izraelom piše, da določila sporazuma temeljijo na "spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel". Španija in Irska sta Evropsko komisijo pozvali, naj preuči omenjeni sporazum in v primeru ugotovitve, da ga Izrael krši, Svetu EU-ja predlaga ustrezne ukrepe. Februarja je Tanja Fajon dejala, da Slovenija ta poziv podpira, a glede na podporo, ki jo je Izraelu večkrat zagotovila predsednica komisije Ursula von der Leyen, ugotovitve, da Izrael sporazum krši, kar bi omogočilo njegovo prekinitev, ni pričakovati.

Bučar je opozoril na"neuravnotežen odziv" Slovenije v primerih vojn v Ukrajini in Gazi. Medtem ko Slovenija podpira in sodeluje v širokem naboru sankcij EU-ja zoper Rusijo zaradi njene agresije na sosednjo državo, zoper Izrael ne izvaja nikakršnih sankcij. Razlika je opazna že na ravni diskurza. "V primeru Gaze slovenska zunanja politika govori samo o premirju, kakršnem koli že, humanitarni katastrofi, kot da gre za potres ali poplavo, in dostavi humanitarne pomoči. V primeru Ukrajine pa govori o agresiji, odgovornosti zanjo, sankcijah, krčenju diplomatskega predstavništva, molku glede bojkota športnikov in umetnikov ipd.," je dejal Bučar, ki poudarja pomen doslednosti v zunanji politiki za majhne države.

"Sankcije bi seveda imele bistveno večjo težo, če bi jih organizirano izvajala skupina držav," je opozorila Petra Roter, ki je ob tem poudarila težo simbolnih dejanj, kot je "bojkot vseh kulturnih, športnih in drugih prireditev, kjer politiki ni mesta in kjer Izrael ali katera koli druga država želi prireditev izkoristiti za podajanje svojih političnih sporočil. Takšno delovanje spremljamo glede Ruske federacije po njeni agresiji na Ukrajino. Pomembni so različni ukrepi, tudi simbolni, proti državi in režimu, ki izvaja nelegalna dejanja, kot so agresija in zločini proti človeštvu." Dodala je, da od vlade, pa tudi opozicije, pričakuje "pametne, usmerjene ukrepe, ki jih vodijo temeljne norme in vrednote človečnosti, dostojanstva in miru".

MZEZ poudarja "enotnost v pristopu h kršitvam mednarodnega prava"

MZEZ smo prosili za odziv na očitke o diskrepanci v ukrepih Slovenije zoper Rusijo in Izrael. Odgovorili so, da "Slovenija izvaja konsistentno zunanjo politiko, temelječo na spoštovanju mednarodnega prava". Navedli so izjavo ministrice Fajon na zasedanju Generalne skupščine ZN-a ob drugi obletnici ruskega napada na Ukrajino, da "ni prostora za dvojna merila. Nihče ne sme prezreti kršitev mednarodnega prava, ne v Ukrajini ne v Gazi. Zahtevamo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic na vseh območjih, od vseh, povsod in ves čas". Pri tem pa so poudarili potrebo po "enotnosti" v ukrepanju. "Poudarek na enotnosti v pristopu h kršitvam mednarodnega prava je odraz naše zavezanosti k pravičnosti, miru in varnosti na globalni ravni," so sporočili.

Na MZEZ-ju so dodali, da Slovenija podpira uvedbo sankcij "proti ekstremističnim in nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu, tako kot je podprla sankcije proti Hamasu". Gre za prepoved izdaje vizumov za vstop v EU zoper posamezne izraelske državljane, ne zoper Izrael, a na ravni Unije tudi te sankcije še niso sprejete.

Neuradni embargo na izvoz orožja v Izrael

Medtem ko Slovenija zoper Izrael ni sprejela diplomatskih ali gospodarskih ukrepov, pa je, kot kaže, prišlo do spremembe na področju izvoza orožja in vojaške opreme v to državo. Ministrstvo za obrambo je namreč konec januarja potrdilo, da so slovenskemu podjetju zavrnili izdajo dovoljenja za izvoz orožja v Izrael, in sicer po predhodnem mnenju pristojne Komisije za nadzor prometa z vojaškim orožjem in opremo. Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu, je šlo za grobo obdelane ulitke iz aluminija, namenjene uporabi v vojaški industriji, v skupni vrednosti 25.000 evrov.

Pri tem se na ministrstvu med drugim sklicujejo na Skupno stališče Sveta Evropske unije, dokument iz leta 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme. Kot utemeljitev so navedli tri merila, v skladu s katerimi članice "zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja, če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija ali oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za povzročitev hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava" in "če obstaja očitno tveganje, da bi nameravani prejemnik vojaško tehnologijo ali opremo, namenjeno za izvoz, lahko agresivno uporabil zoper drugo državo ali bi z njo uveljavil ozemeljske zahteve", članice pa o državi, ki vojaško tehnologijo in opremo kupuje, upoštevajo tudi podatke glede "njenega izpolnjevanja mednarodnih zavez, zlasti neuporabe sile, ter mednarodnega humanitarnega prava".

Sorodna novica Vse več svaril strokovnjakov o "šolskem primeru genocida" v Gazi

Da je prišlo do načrtne spremembe v politiki po lanskem oktobru, kaže dejstvo, da je bil ne glede na številne napade Izraela na Gazo v preteklih desetletjih to, kot so sporočili na ministrstvu, prvi primer zavrnitve kakšne vloge za izvoz vojaških proizvodov v Izrael. Omenjena vloga je bila tudi edina takšna po 7. oktobru 2023. Ministrstvo je sporočilo, da niso od tistega datuma izdali "nobenega dovoljenja za izvoz obrambnih proizvodov v Izrael oziroma nobenega dovoljenja za tranzit obrambnih proizvodov čez ozemlje Republike Slovenije, če je bil končni uporabnik Izrael. Vsa realizacija izvoza od 7. oktobra 2023 do 31. januarja 2024 je potekala na podlagi še veljavnih dovoljenj, ki so bila izdana pred omenjenim datumom, to je pred 7. oktobrom 2023."

Na vprašanje, ali je odločitev za neodobritev izvoza orožja in vojaške opreme v Izrael načelna in splošna ali pa se odločajo na podlagi konkretnih prošenj podjetij, so z ministrstva odgovorili, da od začetka vojne v Gazi ministrstvo "vsem podjetjem odsvetuje izvoz obrambnih proizvodov v Izrael, prav tako tudi izvedbo tranzita obrambnih proizvodov čez ozemlje Republike Slovenije v primerih, ko je uvoznik oziroma končni uporabnik Izrael".

Medtem ko se je, kot kaže, izvoz orožja in vojaške opreme iz Slovenije v Izrael za zdaj ustavil, pa ni jasno, ali se je ustavil tudi uvoz teh izdelkov iz Izraela. Na vprašanje, ali so od 7. oktobra odobrili kakšen uvoz orožja in vojaške opreme iz Izraela, so z ministrstva odgovorili le, da "glede uvoza obrambnih proizvodov iz Izraela po 7. oktobru 2023 ministrstvo za obrambo podrobno preuči vsako vlogo posebej od primera do primera, pri tem pa upošteva vrsto obrambnih proizvodov in končnega uporabnika".

Po podatkih ministrstva za obrambo je Slovenija sicer v zadnjih desetih letih v Izrael izvozila za 4.533.284 evrov orožja in vojaške opreme, iz Izraela pa je v tem obdobju uvozila za 2.369.082 evrov teh izdelkov. V tem obdobju je Izrael Gazo večkrat bombardiral, vključno z večjimi ofenzivami v letih 2014, 2021 in 2022, v katerih je bilo ubitih več tisoč ljudi, vključno s stotinami otrok. Ob tem so leta 2018 izraelske sile v Gazi ubile več sto Palestincev, ranile pa so jih več kot 30.000, ki so ob ograji protestirali in zahtevali pravico do vrnitve na svoje domove na ozemlju Izraela, od koder so bili leta 1948 izgnani njihovi predniki.

Zavrnitev dovoljenja za izvoz orožja le "zakonski minimum"

V Gibanju za pravice Palestincev, ki dejanja Slovenije v odnosu do Izraela označuje za nezadostna, so sporočili, da omenjena zavrnitev izdaje dovoljenja za izvoz vojaške opreme v Izrael ni dovolj. "Zavrnitev dovoljenja za izvoz orožja v Izrael je zakonski minimum, h kateremu slovenske oblasti zavezujeta slovenska in evropska zakonodaja. Slovenija ni sprejela embarga na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom, kar so storile druge države, pa ji tega nič ne preprečuje," je za MMC dejala predstavnica gibanja Barbara Vodopivec.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je konec januarja dejal, da je Italija po izbruhu vojne 7. oktobra prekinila dobave orožja in vojaške opreme Izraelu, španski zunanji minister José Manuel Albares pa je isti mesec oznanil embargo na prodajo orožja Izraelu, je poročala Al Džazira. Po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu so medtem belgijske regionalne oblasti v dveh regijah prepovedale izvoz orožja in vojaške opreme, pa tudi izdelkov, ki se lahko uporabljajo v civilne in vojaške namene, Izraelu. Na Nizozemskem je sodišče prejšnji mesec vladi naložilo onemogočanje dobave delov za lovce F-35 Izraelu, ki ta letala uporablja v bombardiranju Gaze.

K takojšnji prekinitvi dobave orožja Izraelu, vključno z dovoljenji za izvoz in vojaško pomočjo, so februarja pozvali tudi neodvisni strokovnjaki ZN-a, k prekinitvi oboroževanja Izraela pa je njegove zaveznike pozval tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Pridružitev drugemu postopku pred ICJ-jem in financiranje UNRWA

Medtem ko se Slovenija ni pridružila postopku pred ICJ-jem zaradi obtožb o genocidu, pa se je odločila za sodelovanje v drugem postopku zoper Izrael pred istim sodiščem, in sicer glede pravnih posledic ravnanj Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih, torej v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Gre za postopek izdaje pravno sicer nezavezujočega svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča, ki ga je decembra 2022 sprožila Generalna skupščina ZN-a.

Slovenija se je na ustni obravnavi pred ICJ-jem 23. februarja zavzela za pravico Palestincev do samoodločbe (pri čemer države Palestine do zdaj ni priznala) in opozorila, da "Izrael kot okupacijska sila s svojimi ravnanji na zasedenih ozemljih krši mednarodno pravo, mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic". Strokovnjak za mednarodno pravo, ki je v postopku zastopal stališča Slovenije, Daniel Müller je v predstavitvi dejal tudi, da Izrael izvaja "kolonizacijo zasedenega palestinskega ozemlja".

Slovenija je prav tako ohranila financiranje agencije ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ključne humanitarne organizacije v Gazi, kljub odločitvi ZDA in nekaterih evropskih držav, da to financiranje prekinejo, potem ko je Izrael agencijo brez dokazov obtožil, da je nekaj njenih sodelavcev sodelovalo v napadu palestinskega gibanja Hamas na jugu Izraela 7. oktobra.

"Slovenija ne bi smela pozabiti na lastno zgodovino"

Gibanje za pravice Palestincev smo vprašali, kako bi se moral po njihovem mnenju spremeniti odnos Slovenije do palestinskega vprašanja. "Slovenija pri oblikovanju politike do Palestine ne bi smela pozabiti na lastno zgodovino – na boj proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju ter na pomen spoštovanja pravice do samoodločbe. Zahtevati mora in delovati za konec izraelskih kršitev mednarodnega prava, spoštovanje pravice palestinskih beguncev do vrnitve, popravo krivic in reparacije za kršitve mednarodnega prava – in nato, da bosta palestinsko in izraelsko prebivalstvo enakopravno in svobodno odločila o tem, kakšne prihodnosti si želita. Del slovenske zgodovine je tudi, da ne sledimo diktatu kolonialnih, globalnih sil, ampak se borimo za tisto, kar je prav. Lepo bi bilo, da bi bilo tudi del naše sedanjosti in prihodnosti," je odgovorila Vodopivec.

O ravnanju Slovenije glede dogajanja v Gazi pa je Petra Roter s FDV-ja ocenila, da "znotraj možnega Slovenija ne stoji križem rok, toda za ustavitev Izraela bo potrebno veliko več kot to, kar spremljamo vse te mesece, ko nenehno raste število mrtvih v Gazi, ko se uničujejo tudi vsi predpogoji za življenje v tej enklavi, ko spremljamo grozljivo retoriko izraelske vlade o 'končni rešitvi'".