MMC se je o trnovi poti, ki so jo prehodili mediji, da bi si priborili neodvisnost, ob 3. maju, svetovnem dnevu tiska, pogovarjal s strokovnjakinjo za zgodovino novinarstva Sonjo Merljak Zdovc. Povprašali smo jo tako o razvoju svobode medijev po svetu kot tudi na območju današnje Slovenije.

Prva se je z neodvisnim tiskom pohvalila Velika Britanija
"Prvi zakon na svetu, ki je zagotavljal svobodo tiska, so sprejeli že leta 1766 na Švedskem. Kljub temu se je koncept neodvisnega tiska v Evropi večinoma pojavil šele sredi 19. stoletja. Do takrat so vsi časopisi objavljali bolj ali manj uradne informacije. Princip svobodnega tiska – vsaj v mirnem obdobju – kot ga poznamo danes, ko novinarji pokrivajo vse pomembne domače in svetovne dogodke, se je namreč začel uveljavljati šele na začetku 19. stoletja v posameznih državah," je pojasnila naša sogovornica.

V prvi polovici 19. stoletja se je lahko po njenih besedah z neodvisnim tiskom pohvalila samo Velika Britanija, večina Evrope pa ji je pri tem sledila šele na koncu stoletja. In zakaj je prednjačilo prav Združeno kraljestvo? Merljak Zdovčeva pravi, da zaradi družbenopolitičnega razvoja, ki je tisku omogočil, da je že konec 18. stoletja začel objavljati notranjepolitične informacije, ki so bile prej cenzurirane. Leta 1771 so britanski časopisi tako lahko začeli objavljati poročila iz parlamenta, kar so prej lahko počeli le nezakonito.

Monarhi budno nadzirali tisk
"Drugod po Evropi je bilo za svobodo tiska večino časa manj možnosti, predvsem zaradi strahu oblastnikov pred vstajami narodov. Evropski monarhi so tisk budno nadzirali, zato je bilo za takratne časopise značilno, da so prinašali malo notranjepolitičnih prispevkov. Obenem je bil to čas razdrobljenih evropskih državic, zato bralcev v teh deželah notranjepolitične informacije niso posebej zanimale," navaja strokovnjakinja za zgodovino medijev.

V Španiji, na Portugalskem in v Rusiji je cenzura – razen v kratkih obdobjih popuščanja pritiska na časopise – po besedah Merljak Zdovčeve še celotno 19. stoletje onemogočala razvoj neodvisnih časopisov. "V Rusiji je bilo na primer tako obdobje otoplitve v času Aleksandra II. (1855–65), ko so se začeli pojavljati številni novi časopisi. A ker je svoboda tiska omogočila izražanje radikalnih idej, je car kmalu znova omejil izdajanje časopisov. Ruski časopisi so se morali osredotočiti na literarne prispevke in ne na novinarske;

stroga cenzura se je ohranila do leta 1917, ko je prišlo do revolucije."

Prvi svobodni časnik na Slovenskem Kmetijske in rokodelske novice
Tudi na Slovenskem borcem za svobodo tiska oz. medijev ni bilo postlano z rožicami. Do leta 1848 je namreč, tako MMC-jeva sogovornica, tako kot drugod v Avstriji vladala cenzura. Z njo je za kratek čas pometla marčna revolucija oziroma pomlad narodov, ki je uvedla svobodo tiska, govora in zborovanja, a so pozneje avtonomijo tiska spet čakali slabi časi. "Če cenzuro povežemo predvsem s prepovedjo političnega informiranja bralcev, lahko rečemo, da so prvi svobodni časnik v slovenščini Kmetijske in rokodelske novice, saj so te kot prve začele politično vplivati na slovensko javnost, čeprav so bile zasnovane kot strokovni list," poudarja avtorica učbenika o zgodovini novinarstva.

Na vprašanje, kateri dogodki so bili torej za slovenski narod najpomembnejši, da se je uveljavil svobodni tisk, je odgovorila, da jih je bilo več in jih je težko na kratko strniti, ker so "povezani s specifičnimi zgodovinskimi obdobji in bi morala vsakega izmed njih posebej postaviti v kontekst". Za tak odgovor je Merljak Zdovčeva navedla tudi primer: "Kratko obdobje svobode tiska leta 1848 je bilo povezano s pomladjo narodov. Toda temu je obdobju je sledil Bachov absolutizem, ki je odpravil tiskovno svobodo."

Nesvoboda se je do konca 80. let kazala s (samo)cenzuro
Seveda je – še posebej v duhu današnjih kritik omejevanja svobode medijev – treba pojasniti, kako se je na Slovenskem sploh kazala nesvoboda. Poznavalka zgodovine novinarstva pravi, da navadno kar s cenzuro, pri čemer je izpostavila čas Avstrije; v dvajsetem stoletju, predvsem po drugi svetovni vojni, pa nesvobode ni zaznamovala le cenzura, ki je bila stalnica do konca osemdesetih let, "ampak še bolj samocenzura, ki je novinarjem pogosto onemogočala, da bi pisali, kot so želeli".

Pogovor pa ni mogel mimo presoje stopnje avtonomije v današnji medijski krajini. So po mnenju sogovornice, ki je tudi novinarka, slovenski mediji dovolj svobodni? "Sama o tem iz osebne izkušnje ne morem govoriti, ker nisem doživela nikakršnih pritiskov, zato lahko kvečjemu povzamem opozorila drugih: kršitve naj bi bile predvsem v ekonomskih in v zadnjih letih ponovno tudi političnih pritiskih na novinarje," je dejala.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si