Odbor ministrov Sveta Evrope je pozval slovensko vlado, naj nemščino, hrvaščino in srbščino prizna kot manjšinske jezike. Ministrstvo za kulturo je nemško govorečo skupnost uradno že pozvalo k trajnemu dialogu o odprtih vprašanjih. Vodja delovne skupine je minister Vasko Simoniti.

Hrvaški, nemški in srbski jezik bi morali biti priznani kot manjšinski jeziki, ki se tradicionalno govorijo v Sloveniji, piše v priporočilih Odbora ministrov Sveta Evrope. Priporočila slonijo na Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki v Sloveniji velja od leta 2000. "V teh dneh država na pobudo kulturnega ministrstva vstopa prvič v zgodovini v stik z našo krovno organizacijo, kar pomeni, da se bo manjši del teh poročil začel izpolnjevati.", je za oddajo NaGlas! dejal predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji Christian Lautischer.

V Sloveniji živi od tri do pet tisoč državljanov, ki jim je nemščina materni jezik, zato v Zvezi kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji pozdravljajo poziv ministrstva za kulturo k dialogu o odprtih vprašanjih in oblikovanje delovne skupine, ki jo bo vodil minister Vasko Simoniti. V skupini so še vodja Sektorja za človekove pravice Ministrstva za zunanje zadeve Nataša Bergelj, Bronka Straus iz ministrstva za šolstvo, podsekretarka v Službi za kulturne raznolikosti in človekove pravice Ministrstva za kulturo RS Marjeta Preželj in predstavniki različnih društev nemško govoreče skupnosti v Sloveniji.

Hrvaška in srbska skupnost še čakata
Hrvaška skupnost na podobno vabilo še čaka: "Želimo si, da bi bili Hrvati in drugi povabljeni, tako kot nemško govoreča manjšina, da sodelujemo v pogovorih, da bi se začelo poučevanje našega hrvaškega maternega jezika. Priporočila Sveta Evrope ne doživljamo preveč optimistično, ker ni politične volje, da bi se stvari premaknile," pravi predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanino Kutnjak.
Za začetek dialoga si prizadeva tudi srbska skupnost, ki je članom odbora Sveta Evrope predstavila dokumente o svoji prisotnosti v Beli krajini od 16. stoletja: "Ministrom Sveta Evrope smo predstavili zgodovinske dokumente o tem, da so se Srbi množično naseljevali v Beli krajini že od 16. stoletja", pravi podpredsednica Zveze Srbov v Sloveniji Vesna Bajić Stojiljković. "Srbska skupnost v Sloveniji si želi, da bi jo obravnavali enako kot slovensko narodno manjšino v Srbiji," je dodala.

Vlada: Priporočila odražajo le delno stanje izvajanja Evropske listine

"Slovenija spodbuja, tudi finančno, uporabo posameznih jezikov in ozaveščanje o njih, predlagana priporočila Sveta Evrope pa le delno odražajo stanje izvajanja Listine v Sloveniji," so za oddajo NaGlas! zapisali na Uradu za komuniciranje. Kljub temu, dodajajo, se je slovenska vlada zavezala izvajanju Evrope listine v celoti in v ta namen je mogoče okrepiti dialog z zainteresiranimi stranmi.

Vlada: Slovenija je zavezana izvajanju listine
"Republika Slovenija je ob sprejemu 5. poročila Odbora strokovnjakov Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih na Odboru ministrskih namestnikov, 23. septembra 2020 sprejela izjavo, v kateri je potrdila svojo zavezanost izvajanju Evropske Listine. Slovenija je v svoji listini o ratifikaciji jasno navedla, da je treba italijanski, madžarski in romski jezik na ozemlju Republike Slovenije šteti za regionalne ali manjšinske jezike. Izjava temelji na naši ustavi in ​​je kot sestavni del zakona o ratifikaciji zavezujoča za vlado. Pomembno je poudariti, da nobena pogodbenica ni nasprotovala vsebini izjave. Slovenija je zadovoljna z ugotovitvijo Odbora, da je raven zaščite teh jezikov v Sloveniji visoka. Kar zadeva druge jezike, omenjene v poročilu Odbora, Slovenija želi poudariti, da ustava vsakemu posamezniku zagotavlja pravico do uporabe njegovega jezika in pisave. Glede na to Slovenija spodbuja, tudi finančno, uporabo posameznih jezikov in ozaveščanje o njih. Slovenija pripisuje velik pomen tudi dvostranskemu sodelovanju v kulturi in izobraževanju z državami," so še zapisali na Uradu vlade za komuniciranje.