Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v poročilu za leto 2008 med drugim ugotavlja, da je skupna zasedenost slovenskih kazenskih ustanov, v katerih so zaprti samo moški, 142-odstotno zasedena. Tako tudi pomoč, ki jo je, potem ko so pazniki zaradi kadrovske stiske in preobremenjenosti zagrozili s stavko, obljubilo ministrstvo, nima pravega učinka. Uprava za nadzor nad izvrševanjem kazenskih sankcij namreč ugotavlja, da se zaradi večjega števila zaprtih ljudi obremenjenost paznikov kljub povečanemu kadrovskemu načrtu ni zmanjšala.

V slovenskih kazenskih ustanovah je bilo konec leta 2008 zaprtih 1.364 ljudi. V primerjavi s povprečjem v letu 2007 se je število obsojencev povečalo za 7,7 odstotka, medtem ko se je število pripornikov zmanjšalo za 11 odstotkov, število ljudi, za katere je bil odrejen uklonilni zapor, pa za kar 46,2 odstotka.

Splošna amnestija kot ukrep za praznjenje zaporov
Prenatrpanost zaporov sicer pesti tudi druge države. Nekatere naj bi tako celo preučevale možnost splošne amnestije za manj huda kazniva dejanja, kar bi sprostilo kapacitete zaporniških ustanov.

Ali o tovrstni alternativi razmišlja tudi Slovenija, smo vprašali Ministrstvo za pravosodje, ki ocenjuje, da v danem trenutku ne obstojijo politični, varnostni ali drugi razlogi, ki bi narekovali podporo sprejemu Zakona o amnestiji. "Amnestija je bila nazadnje v Republiki Sloveniji predlagana in s strani Državnega zbora RS sprejeta v letu 2000," so za MMC povedali na ministrstvu.

Predlog za amnestijo sicer lahko poda vsakdo, ki lahko poda predlog za sprejem zakona, saj o amnestiji odloča državni zbor z zakonom, predlagatelj pa je običajno vlada, so pojasnili na ministrstvu, "sicer pa je v zvezi z amnestijo treba poudariti, da se je v relativno kratkem času precej bivših zapornikov, ki so bili deležni amnestije v letu 2001, vrnilo nazaj v zapore".

Obsojenci prošnje za pomilostitev vlagajo tudi sami
Sami obsojenci so v letu 2008 vložili 281 prošenj za pomilostitev, ministrstvo za pravosodje pa jih je s svojimi pripombami posredovalo predsedniku republike. Ugodno rešenih je bilo 5, kar je 10 manj kot leta 2007. Lani so tako trem obsojencem obsodbo izbrisali, enemu odpustili izvršitev preostanka kazni zapora, enemu pa odpustili kazen zapora. Ob dnevu osamosvojitve Slovenije pomiloščenih zapornikov ni bilo.

Ali uklonilni zapor polni kazenske zavode?
Delež zaprtih z izrekom kazni uklonilnega zapora se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšal. Uklonilni zapor se sicer izreče v skladu z 19. členom kazenskega zakonika, ki določa, da se lahko storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. O uklonilnem zaporu odloči sodišče, traja pa do plačila globe oziroma največ 30 dni. Po podatkih URSIKS-ja je bilo lani zaradi uklonitve zaprtih 1.107 ljudi, četrtina jih je uklonilni zapor prestala v celoti, 53,7 odstotka pa jih je plačalo globo. Delež ljudi, ki globe niso plačali in so zato uklonilni zapor prestali v celoti, se je v primerjavi z leto 2007 zmanjšal.

Koliko stane zapornik?
Zapornik je po izračunih URSIKS-a leta 2008, ko je bilo zaprtih 1.364 oseb, državo stal 64 evrov na dan. Leta 2007 je ta strošek znašal 56 evrov. Oceno tega stroška je Ursiks dobil z delitvijo proračunskih sredstev na število zapornikov. Vsi zaporniki so vključeni tudi v javno zdravstveno mrežo.

Na ministrstvu za pravosodje so za MMC dejali, da so seznanjeni s prostorsko stisko in slabšanjem življenjskih razmer v primerih skupinskega prestajanja zaporne kazni, zlasti v ZPKZ Dob pri Mirni. Poudarjajo, da se načrti za izboljšanje razmer že izvršujejo, saj že poteka obnova ZPKZ DOB pri Mirni, ki vključuje tudi načrt gradnje dveh dodatnih objektov za nastanitev zaprtih na Dobu.

Do uresničitve teh načrtov pa se bodo morali slovenski kazenski zavodi znajti s tem, kar imajo. Kot opozarja URSIKS se večina zaporov nahaja v zelo starih zgradbah, ki so bile zgrajene za povsem druge namene in že posvoji arhitektonski zasnovi ne ustrezajo sodobnim zahtevam izvrševanja pripora in kazni zapora, novi zavod v Kopru pa je prvi zapor, ki je bil zgrajen po več kot štiridesetih letih.

Splošna ocena varnostnih razmer v zavodih se tako v letu 2008 se v primerjavi z letom prej ni bistveno spremenila, saj so se nekateri varnostni pojavi neznatno zmanjšali, drugi pa nekoliko povečali. Na zagotavljanje varnosti zavodov in učinkovitega varovanja zapornikov pa nedvomno negativno vpliva pomanjkanje alarmnih sistemov, fizičnih pregrad in zastarel ter iztrošen vozni park za prevoz zaprtih oseb, kakor tudi varovalne opreme za paznike. "Varnostne razmere pa se slabšajo nenazadnje tudi zaradi permanentnega nezadovoljstva paznikov zaradi preobremenjenosti, kar je posledica nezadostne zasedenosti delovnih mest paznikov," so v poročilu zapisali na URSIKS-u.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si