Slovenska gospodinjstva za prevoz porabijo petino vseh svojih izdatkov, največ med vsemi članicami Evropske unije. Na to vpliva predvsem razpršena poselitev s slabo razvitim sistemom javnega prevoza.

"Marsikje v marsikaterem okolju je zadeva takšna, da si mora prebivalstvo kupiti avtomobil. Se pravi, da so prisiljeni v nakup avtomobila, in strošek za avtomobil je seveda velik," je povedala avtorica analize Janja Pečar.

Delež energetsko revnih se po letu 2014 postopoma znižuje, lani je bilo energetsko revnih 62 tisoč gospodinjstev.

"Največjo stopnjo energetske revščine imamo v primorsko-notranjski regiji, najmanj energetsko revnih gospodinjstev je v gorenjski regiji," je predstavnica Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) izpostavila razliko med regijami.

Dostop do vode ima skoraj celotno prebivalstvo. Po podatkih iz leta 2020 ni imelo dostopa do osnovnih sanitarij le okoli 0,1 odstotka prebivalstva. V gospodinjstvih pod pragom tveganja revščine pa 0,5 odstotka.

"Predvidevamo, da so to obliko prikrajšanosti doživljali predvsem tisti, ki se spopadajo z dolgotrajno in hudo obliko revščine. Na primer to so kakšni brezdomci, v nekaterih okoljih, v nekaterih naseljih Romi," je dejala.

Osnovni bančni račun imajo skoraj vsi prebivalci, na področju finančne pismenosti ima Slovenija enega največjih deležev visoko finančno pismenih anketirancev v Evropski uniji. Skoraj vsi prebivalci imajo dostop do spleta, vendar ga ponekod še vedno otežuje slaba pokritost.