Slovenski FBI bo zaživel 1. januarja. Foto: MMC RTV SLO
Slovenski FBI bo zaživel 1. januarja. Foto: MMC RTV SLO
Katarina Kresal
Katarina Kresal poudarja, da novi urad ne sme ogroziri uveljavljenih dobrih praks. Foto: MMC RTV SLO
Z novim letom slovenski FBI

Črepinka, ki je bil do zdaj pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, je na čelo urada, ki bo zaživel 1. januarja 2010, imenoval prvi slovenski policist Janko Goršek.

Urad za najtežje oblike gospodarskega kriminala
Spomnimo, da je vlada predlog dopolnilnega zakona o policiji za obravnavo v parlamentu pripravila novembra, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je takrat dejala, da z dopolnitvami določajo pogoje za delovanje nacionalnega preiskovalnega urada kot samostojnega organa za preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter drugih resnih oblik kriminalitete.

V uradu bo zaposlenih 70-80 preiskovalcev
Dopolnitve določajo delovno področje nacionalnega preiskovalnega urada, imenovanje direktorja, njegove pristojnosti in zaposlovanje v uradu.

V novi instituciji bo zaposlenih med 70 in 80 preiskovalcev, ki naj bi jih našli znotraj ter zunaj sistema.

Model sloni na finskem nacionalnem preiskovalnem uradu
Ministrstvo za notranje zadeve je projekt za vzpostavitev takega urada oz. slovenskega FBI-ja vzpostavilo na začetku letošnjega leta, ker je menilo, da obstoječa organizacija in usposobljenost organov odkrivanja in pregona nista dovolj ustrezni ter strokovni, da bi lahko dosegli trajnostni preboj.

Projekt predvideva vzpostavitev konceptualnih sprememb organizacije in dela kriminalistične policije tako na državni kot na regionalni ravni, sloni pa na opravljenih analizah oz. na finskem modelu nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ga po besedah notranje ministrice nadgradili z večdisciplinarnim pristopom.

"Ključno izhodišče - ne sme se ogroziti dobrih praks"
Ko se govori o spremembah, je ključno izhodišče, da se ne ogrozi dobrih praks, ki že obstajajo; da se ne ohromi tekočih preiskav in delovanj kriminalistične policije ter da se ne poruši enovitosti slovenske policije, je novembra dejala Kresalova.

Kresalova pojasnjuje, da sta v dopolnilih, ki zdaj romajo v DZ, poudarjena operativna avtonomija urada in specifičen položaj zaposlenih v njem.

Z novim letom slovenski FBI