Deset odstotkov vprašanih je menilo, da je Pahor ravnal pravilno. Vlade sice ne podpira 74 odstotkov vprašanih, petina pa njeno delovanje še podpira, kar je slabša podpora vladi kot mesec prej. Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ vprašanih, 18,1 odstotka, volilo SDS. SD-ju bi namenili 7,2 odstotka glasov, DeSUS-u 6,5 odstotka. Parlamentarnega praga v skladu z raziskavo ne bi presegli LDS in SLS (3,5 odstotka), SNS (3,2 odstotka), Zares (1,2 odstotka) in NSi (1,1 odstotka). Neodločenih je 16,1 odstotka vprašanih, nobene stranke ne bi volilo 27,1 odstotka, volitev pa se ne bi udeležilo 10,1 odstotka vprašanih.

Referenduma o malem delu bi se udeležilo 55 odstotkov vprašanih, 9 odstotkov pa jih je še neodločenih. Proti zakonu o malem delu bi glasovalo 47 odstotkov vprašanih, podprlo pa bi ga 37 odstotkov.

Raziskava kaže, da bo zakon o malem delu na referendumu padel
Sicer pa so v tokratni raziskavi spraševali tudi o nujnosti sprememb ustave, o najpomembnejših dogodkih in osebnostih v slovenski zgodovini. 13,3 odstotka vprašanih meni, da ustava ne potrebuje nobenih sprememb, 31,1 odstotka jih meni, da ustava potrebuje manjše spremembe, skoraj polovica vprašanih pa, da ustava in ureditev slovenske države potrebujeta večje spremembe.

Kot najpomembnejši dogodek v zgodovini Slovenije so vprašani znova ocenili osamosvojitev, sledile pa so prve demokratične volitve. Skoraj četrtina vprašanih meni, da je France Prešeren najpomembnejša osebnost v slovenski zgodovini, sledi pa Trubar s 18,9 odstotka glasovi.

Raziskavo je Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici izvedla med 25. in 31. januarjem. Anketiranih je bilo 907 polnoletnih prebivalcev Slovenije, rezultati pa so bili obteženi glede na spol, starost, izobrazbo in tip naselja.