Anketiranci so na vprašanje "Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?" v slabih 19 odstotkih primerov odgovorili da SDS, SD bi volilo 13,7 odstotka vprašanih. Na tretje mesto bi se uvrstil LDS, in sicer z 6,7 odstotka glasov, četrti pa bi bil SNS (6,4 odstotka), peti pa s 4,7 odstotka DeSUS. Zares in SLS ne bi zbrala niti dva odstotka. Vendar pa tukaj velja poudariti, da skoraj petina vprašanih ne bi volila nobene stranke, 16,7 odstotka jih ni odločena, nekaj več kot sedem odstotkov pa jih na volišča sploh ne bi šlo. Neopredeljenost je najvišja v srednji generaciji, podpora SD-ju s starostjo narašča, SDS-u pa upada.

Vlado podpira dobra tretjina
Sedanjo vlado podpira 35 odstotkov tistih, ki so sodelovali v anketi, medtem ko se je skoraj 58 odstotkov ljudi do vlade opredelilo negativno. Vlado bolj podpirajo ženske, bolj izobraženi in starejši. Najvišjo podporo sicer uživa med upokojenci in zaposlenimi v zasebnem sektorju, najbolj pa ji nasprotujejo tisti brez dohodkov ali z najnižjimi dohodki.

Sodelujočim v anketi so zastavili tudi vprašanje, povezano s pozivi na razrešitve ministrov. Imenovani so bili Karl Erjavec, France Križanič, Gregor Golobič in Borut Miklavčič, anketiranci pa so morali odločiti, ali je za Slovenijo bolje, da ostane na svojem položaju ali ne. Kar dve tretjini sta menili, da bi bilo bolje, da Golobič odide. Istega mnenja je bilo glede Križaniča 53 odstotkov vprašanih, glede Erjavca (ki je sicer že sam podal odstopno izjavo) pa 48 odstotkov.

Skoraj polovica meni, da je Križanič posegal v samostojnost univerze
Na Križaniča se je nanašalo še eno vprašanje. Naj spomnimo, da je minister poklical dekana Ekonomske fakultete zaradi sestave komisije, ki naj bi na fakulteti ocenjevala doktorsko nalogo njegove sodelavke. Slabih 47 odstotkov jih meni, da je Križanič kot minister posegel v samostojnost univerze, 31,3 odstotka pa jih je prepričanih, da je Križanič nastopal kot profesor, ki izraža svoje mnenje.

Anketirance so povprašali tudi za mnenje glede odnosov med ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in državnim tožilstvom. Da Zalar s svojim ravnanjem politično posega v samostojnost tožilstva, pravi 38 odstotkov vprašanih, odstotek manj pa, da minister poskuša vzpostaviti zakonitost dela na tožilstvu.

Največji Slovenec Trubar, drugi Prešeren
Poseben sklop vprašanj se je tokrat nanašal na slovensko identiteto. Za kar četrtino je najpomembnejša osebnost Primož Trubar. Sledijo mu France Prešeren, Rudolf Maister, Tito, Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Janša, Jože Pučnik, Anton Martin Slomšek, Ivan Cankar in France Bučar. Prešerna in Maistra so nadpovprečno pogosto izbrali moški, Tita in Kučana pa ženske. Manj izobraženi in tisti z najnižjimi dohodki so nadpovprečno pogosto navedli Tita, bolj izobraženi pa so nadpovprečno pogosto izbrali Trubarja.

Najpomembnejši dogodek: osamosvojitev
Najpomembnejši dogodek v slovenski zgodovini je slovenska osamosvojitev, sledijo demokratične volitve leta 1990 in boj generala Maistra za severno mejo. Na četrto mesto po pomembnosti se je uvrstil natis prvih slovenskih knjig v 16. stoletju, mesto za tem pa odpor proti okupatorju med drugo svetovno vojno. Sledita še program Zedinjene Slovenije leta 1848 in vstop v Evropsko unijo leta 2004.

Najpogostejši lastnosti Slovencev sta po besedah anketirancev delavnost in solidarnost, tretja (in prava negativna) pa je zavist. Na četrtem mestu je tekmovalnost, na petem pogum, sledijo pa še inovativnost, poštenost, zaprtost, strpnost in odločnost. Delavnost so najpogosteje izbirali starejši, višje izobraženi pa so zelo pogosto menili, da so Slovenci zaprt narod.