Majsko merjenje javnega mnenja je pokazalo dvig podpore obema največjima parlamentarnima strankama. Za SDS bi, sodeč po raziskavi, glasovalo 15,9 odstotka vprašanih (aprila 13,3 %), za SD pa se je z aprilskih 6,9 dvignil na zdajšnjih 8,2 odstotka. Druge politične stranke večinoma niso doživele večjih sprememb. Tretje mesto si delita SNS in DeSUS s 3,6 odstotka, sledi LDS z 2,6 odstotka, na repu pa so uvrščeni SLS, NSi in Zares z dobrim odstotkom glasov vprašanih.

Petina ljudi vlado podpira, tri četrine pa ji nasprotuje, pravi raziskava.

Manj neopredeljenih, več naveličanih
Aprilska raziskava je pokazala visok porast tistih, ki ne bi izbrali nobene stranke ali sploh ne bi šli na volitve. Predreferendumska kampanja pa se tokrat v maju kaže v prepolovitvi tistih, ki ne bi šli na volitve, z aprilskih 11,7 na majskih 5,4 odstotka, pa tudi z nadaljnjim porastom tistih, ki na volitvah ne bi izbrali nobene stranke. Teh je kar tretjina vseh vprašanih.
Trije referendumi, trikrat proti
Iz izsledkov raziskave izhaja, da bi 49,8 odstotka ljudi glasovalo proti zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, četrtina (24,1 odstotka) pa bi ga podprla. Dobro ne kaže niti zakonu o preprečevanju dela na črno, ki mu nasprotuje 53,7 odstotka vprašanih, podpira pa 23,5 odstotka. Nekoliko bolje, a še vedno prevladujoče negativno so se anketirani odzvali na zakon o arhivih: proti je 34, za pa 29 odstotkov.

Se pa v nasprotju z običajno relativno nizko udeležbo na referendumih tokrat obeta boljši izid: 62 odstotkov vprašanih se bo referenduma zagotovo udeležilo, le petina pa sploh ne.

Polovica za predčasne volitve
Na vprašanje, katera pot je najboljša za izhod iz trenutne politične situacije, je 47,5 odstotka ocenilo, da so to predčasne volitve. 22,7 odstotka bi želela, da vlada brez sprememb nadaljuje delo do konca rednega mandata, 15 pa bi želelo isto koalicijo, le drugega predsednika vlade. V tem sotvarju so raziskovalci povprašali, kaj ljudje menijo o Maji Makovec Brenčič, ki jo je za premierko predlagala Spomenka Hribar. Rezultat - kdo je to? 70 odstotkov zanjo ni nikoli slišalo, petina predloga ne podpira, le 5,4 pa jo vidi kot primerno kandidatko.

Vse manj evropskega duha
9. maja smo praznovali dan Evrope, a kriza je - tako raziskava - načela evropski duh in poistovetenje z Evropsko unijo. Leta 2009 se je evropskega državljana počutilo 72 odstotkov vprašanih, padajoči trend pa je pristal na zdajšnjih 65,50 odstotka. Vse manj ljudi vidi Evropo v luči njenih vrednot. Evropo opredeljuje predvsem evro, pravijo vprašani, medtem ko se varovanje človekovih pravic, demokracija, vladavina prava in razsvetljenstvo od pojmovanja Evrope vse bolj ločujejo.