Prihajajočih državnozborskih volitev se bi zanesljivo udeležilo 68,9 odstotka vprašanih. Preostali odstotki se med 905 anketiranimi polnoletnimi prebivalci Slovenije porazdelijo tako: 9,1 odstotka vprašanih bo verjetno odšlo na volišča, 9,3 odstotka še ne ve, ali bo volilo, 12,7 odstotka vprašanih pa ne bo volilo. Pripravljenost na udeležbo na volitvah po ugotovitvah ankete narašča s starostjo in višino dohodka anketiranih.

Metoda spontanega priklica vs. metoda obveznega seznama
Zaradi občutno odstopajočih rezultatov, ki jih kažejo primerjave anket drugih izvajalcev meritev javnega mnenja pri merjenju strankarskih preferenc, je bila v tokratni anketi FUDŠ-ja (čas merjenja od 24. 10. do 27. 10) v nasprotju z anketo pred to (čas merjenja od 20. 10. do 21. 10.) namesto metode spontanega priklica uporabljena metoda obveznega seznama.

Pri metodi spontani priklic se preferenca volivca ugotavlja tako, da anketar anketiranega vpraša, katero stranko bi volil, ki jo mora anketirani torej navesti sam, razen če želi, da mu seznam prebere anketar. Pri metodi obveznega seznama pa anketirani odgovarja šele, ko mu anketar prebere ves seznam političnih strank.

Po ugotovitvah FUDŠ-ja je v primeru spontanega priklica delež neopredeljenih višji, manj uveljavljene liste/stranke pa so lahko podcenjene, ker jih volivci manj poznajo in so tako manj lojalni. Po drugi strani pa lahko v primeru obveznega seznama sledi precenjenost manj znanih list/strank, saj se lahko zanje opredelijo tudi volivci, ki se jih sami sicer ne bi spomnili.

Virantova stranka v prednosti
Primerjava volilnih referenc obeh omenjenih anket kaže, da bi 23,8 odstotka vprašanih na državnozborskih volitvah volilo stranko Gregorja Viranta (v primeru spontanega odziva prejšnje ankete "le" 6,4 odstotka), 20,5 odstotka vprašanih bi volilo SDS (19,5 odstotka v primeru spontanega odziva), 12,7 odstotka stranko Zorana Jankovića (8 odstotkov v prejšnji anketi), razmerja pri drugih strankah pa so (obvezni seznam proti spontanemu odzivu): DeSUS 4,2 odstotka proti 2,5 odstotka, SNS 2,7 odstotka proti 2,1 odstotka, SD 2,6 odstotka proti 3,4 odstotka, SLS 2,6 odstotka proti 2,1 odstotka, NSi 2,1 odstotka proti 2,0 odstotka, LDS 1,1 odstotka proti 1,3 odstotka, stranka TRS 1,1 odstotka proti 0,2 odstotka, SMS Zeleni 1 odstotek proti 0,7 odstotka, Zares 0,5 odstotka proti 0,2 odstotka in Gibanje za Slovenijo obakrat 0,2 odstotka.

Zaradi druge metode manj neodločenih
V primeru obveznega seznama je neodločenih 24,1 odstotka anketiranih (spontani priklic 48,2 odstotka), medtem ko bi 0,6 odstotka vprašanih volilo nekoga drugega (0,9 odstotka), 0,3 odstotka pa nikogar (2,3 odstotka v primeru spontanega priklica).

Naklonjenost medijev nespremenjena
Raziskava je poleg političnih preferenc anketirane povprašala tudi o tem, kako slovenski mediji obravnavajo politične stranke. Slaba polovica anketiranih (46,3 odstotka) meni, da imajo mediji enak odnos do politične levice in politične desnice. 28,6 odstotka jih je prepričanih, da so bolj naklonjeni politični levici, 12,2 odstotka pa, da dajejo prednost desnici. 12,9 odstotka vprašanih na to vprašanje ni odgovorilo. Mnenje o naklonjenosti medijev je sicer približno enako kot leto in dve prej.

Večina vprašanih (39 odstotkov) meni, da mediji novim političnim strankam/listam posvečajo ravno prav pozornosti, prav tako, da je ravno prav pozornosti namenjene že znanim političnim strankam (41 odstotkov). Hkrati pa 39 odstotkov vprašanih meni, da se dozdajšnjim parlamentarnim strankam posveča preveč pozornosti, 11,3 odstotka pa, da je medijske pozornosti premalo. Drugi so odgovorili z ne vem.

Medijske svobode več kot lani
Anketiranci so ocenjevali tudi medijsko svobodo. Stanje je po mnenju vprašanih letos nekoliko boljše kot lani, povprečna ocena, ki so jo medijski svobodi dodelili anketirani, pa znaša 3,33 na lestvici od 1 do pet.