Prevzeli smo vodenje Sveta Evropske unije. Prihodnjega pol leta bo vse, kar bo izrekla ali poudarila slovenska vlada, izrečeno v imenu Slovenije in vsaj najnižji skupni imenovalec vseh članic 27-erice. Zato so prvi dnevi predsedovanja, kljub pričakovanemu navdušenju gostov nad lepotami države in umetniškimi presežki, pustili različne vtise.

Evropska komisija je Sloveniji kot 13. članici Unije soglasno potrdila načrt okrevanja po pandemiji v vrednosti, za zdaj, 2,5 milijarde evrov. Za nadzor porabe tega evropskega denarja pa komisija čim prej pričakuje delegirana tožilca iz Slovenije. Drugo, zelo odkrito izraženo pričakovanje komisije je stabilno financiranje STA-ja. Tema, ki je prve dni zasenčila vsebinsko kritiko, pa je bila skupinska fotografija evropske in slovenske vlade, na kateri iz protesta zaradi razprave na zaprtem delu srečanja ni bilo podpredsednika Evropske komisije (EK) Timmermansa.

Kaj bo, sodeč po prvih dneh, poudarek predsedovanja? Aktualno politično dogajanje sta v oddaji Politično s Tanjo Gobec komentirala politolog, profesor Miro Haček, in novinar, kolumnist Borut Mekina.

Prvi dnevi predsedovanja. Na eni strani so tuji novinarji opazili manko evropskega komisarja, podpredsednika Timmermansa, na skupinski fotografiji, mi pa smo bili pozornejši na kritike glede tožilcev in STA-ja. Kako sta to videla vidva?
Haček: Predsedovanje se je začelo nekoliko pričakovano. Evropska komisija je odobrila 2,5 milijarde vreden načrt okrevanja po pandemiji covida. Pozorni smo bili zlasti na vsebinske poudarke iz poročila EK-ja, ki so na neki način tudi sledili. Nekoliko manj smo pričakovali že prve politične konflikte na tem dogodku. Če lahko temu tako rečemo, nekako ta spopad med predsednikom vlade Janšo na eni strani in podpredsednikom EK-ja Timmermansom.

Ste to videli kot škandal?
Mekina: S kazanjem slike?

Da.
Mekina: Škandal, ne škandal, jaz bi rekel, da je Slovenija soočena s precej hudimi očitki zaradi neimenovanja tožilcev, in da se država odzove na te očitke s kazanjem nekakšnih slik EK-ju, se mi zdi bizarno. To ni odgovor države, vreden standardov. Težko si človek misli kaj drugega, škandal je primerna beseda, seveda.

Komisija je zelo jasno povedala, da bo ta denar, tisoče milijard, nadzorovala. Mislite, da bo morala Slovenija popustiti, in to v kratkem?
Haček: Nedvomno, delegirana tožilca bo treba imenovati, bodisi tista dva, ki sta bila predlagana, bodisi bo treba postopek čim hitreje ponoviti in izbrati ista dva ali druga dva kandidata. Delegirana tožilca bomo poslali v Bruselj in za slovensko dobro je, da to naredimo čim prej. Prav tako je težavo pri financiranju STA-ja treba rešiti, ne danes, pač pa že včeraj. Stvar sploh ni tako težavna, kot je videti, in bi se dalo ta problem zlahka rešiti.

Kolega Mekina, imate veliko stikov s tujimi novinarji, tudi komisarji in poslanci iz drugih držav. Je po vašem mnenju predsednik vlade kaj dosegel, ko jim je pokazal film o medijih v Sloveniji?
Mekina: Lahko opišem, kako delujejo novinarski možgani, ko vidijo kaj takšnega. Poklic novinarja je takšen, da si dnevno soočen z različnimi propagandnimi prijemi, moraš ločiti zrno od plev itd. Ko pokažejo takšen video našim kolegom, je verjetno prva misel, da je to bizarno, da česa takšnega še niso videli. Ampak potem začne misel teči dalje, potem se vprašaš, kako je prišlo do tega, kdo so ti ljudje, ki mi to prikazujejo? Konec koncev, zakaj? Kaj se je zgodilo v državi, da so prišli na tako pomembne položaje? Lahko potem tudi sklepaš naprej, ali naj bo strah mene v lastni državi, da se ne bo to ponovilo. Z eno besedo je to sicer bizarno, nenavadno itd.

Haček: Sam gledam bolj s politično-strateškega vidika in se sprašujem, kaj je bil izkupiček tega kazanja. Zagotovo prepričanih ni mogoče prepričati z enim takšnim posnetkom, se mi zdi, da bi bilo bolje, če bi brifing z dopisniki iz Bruslja kazalo boljše izkoristiti in predstaviti prednosti, dobre strani Slovenije. Te domače notranjepolitične zdrahe pa morda reševati na notranjepolitičnem parketu.

Sorodna novica Pahor si želi več pazljivosti pri izražanju, Hojs v Bruselj poslal opravičilo

Vajin komentar zapisov tujih medijev? Veliko primerjav je z Janševim političnim prijateljem Orbanom. EK ugotavlja, da je Orbana predolgo pustil na njegovi poti in da ga zdaj pri nekaterih zadevah ne more ustaviti.
Haček: Drži, po drugi strani pa se berejo zapisi, da se že začenja kampanja za volitve v Evropski parlament in EK. Tudi v tem kontekstu je te politične zdrahe mogoče razumeti in komentirati. Na eni strani imamo spopad s podpredsednikom EK-ja, najvidnejšim politikom socialdemokratske stranke na evropski ravni, po drugi strani pa predsednik vlade naslednji dan potuje po slovenskih gorah z drugim človekom te iste stranke in zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja, tako da tukaj si je težko predstavljati čisto sliko.

Mekina: Mi vidimo, da se Orbanov režim radikalizira, tudi s sprejemom zakona proti LGBT-ju itd. Hkrati, kot vidimo, se tudi radikalizira odgovor Evropske komisije. Vse več je pozivov, da je treba nekaj storiti v tej smeri. Vloga Slovenije v tem ognju je tisto, kar bi nas lahko skrbelo. Kar se nam lahko zgodi, je, da bomo kmet na šahovnici tako rekoč žrtvovani. Lahko se nam zgodi, da bodo jedrne države na primeru Slovenije, kot se nam je enkrat že zgodilo za časa finančne krize, pokazale, dale neko sporočilo vzhodnoevropskim populistom. Bom rekel, na naših plečih. Tukaj lahko mi potegnemo ta kratko.

V torek bo premier v Strasbourgu nagovoril evropske poslance, ti pa mu bodo vrnili z vprašanji, predsednik republike, ki se sicer vzdrži komentarjev, je predsedniku vlade včeraj dejal, naj ne reče v Evropskem parlamentu vsega, kar misli, ker govori v imenu celotne Slovenije. Kaj pričakujete?
Haček: Upam, da bo predsednik vlade tokrat upošteval nasvet predsednika republike, ki se mi zdi zelo na mestu in izrečen v pravem času. Se pa bojim, da se morda to ne bo zgodilo. Vendarle gre za razpravo s politično konotacijo. Na eni strani bodo štiri levosredinske poslanske skupine, na drugi strani tri desnosredinske. Vemo, da bodo levosredinske precej kritične do našega predsednika vlade, to so že napovedale, desnosredinske pa ga ne bodo nujno branile, ravno zaradi konotacije, ki jo je kolega prej poudaril.

Mekina: Lahko pozdravimo, absolutno, ta poziv predsednika države, vendar je prišel mnogo prepozno. Slovensko predsedovanje je postalo predsedovanje gospoda Janeza Janše, ne pa Slovenije, že mnogo pred tem. Tako rekoč je bilo izgubljeno že v trenutku, ko se je on v januarju začel vsajati in kregati z evropskimi diplomati, z evropskimi komisarji in konec koncev z bruseljskimi novinarji. Pričakovali bi, da bi v tistem trenutku predsednik države dal takšen poziv, ker bi takrat morda bilo še kaj za rešiti.

Za konec notranjepolitično vprašanje. Vajin komentar nadzora, ki ga je politika zahtevala, vrh vlade, zaradi posredovanja policije ob dnevu državnosti na Prešernovem trgu proti t. i. rumenim jopičem. Se bo policija zagovarjala, ker je odstranila skupino, ki ima znake neonacizma?
Mekina: Mislim, da je to spodbuda tem neofašističnim skupinam, ki vse bolj dvigujejo glave. Ravno zato, ker imajo zaslombo v oblasti. Videli smo kronologijo teh protestov, to se ni zgodilo v vakuumu. Na začetku je policija proteste prepovedala, zaradi česar smo bili začudeni. Protesti v času krize morajo biti dovoljeni, ker s kritiko opozarjajo na napake oblasti. Takrat ni bilo nobene preiskave, zdaj v tem primeru, ko pride nekdo in moti izražanje mnenj, pa pride do preiskave.

Haček: Tako policija kot širše uradništvo je že dalj časa pod političnim pritiskom v Sloveniji in se politizira tako od levosredinskih kot desnosredinskih vlad in menim, da bo enkrat prišel čas, da temu naredimo konec. Če ne strokovnjaki, pa morda volivci.