Podatki, ki so jih pred konferenco ZN-a o trajnostnem razvoju, ki se začenja v Riu v Braziliji, posredovali državni statistični uradi, za Slovenijo kažejo, da se njeno prebivalstvo stara, da porabimo več energije, imamo vedno več osebnih vozil in hkratni vse manj uporabnikov javnega prometa ter da je v državi vedno več brezposelnih.

Tako kot evropski Eurostat za EU tudi slovenski Statistični urad RS izračunava 26 kazalnikov trajnostnega razvoja za Slovenijo, ki kažejo stanje na različnih vsebinskih področjih, da bi država lahko spremljala napredek (ali ugotavljala nazadovanje) pri doseganju ciljev, ki si jih je za ta področja zadala.

Tako kot Evropa se stara tudi Slovenija
Znano dejstvo o staranju slovenskega prebivalstva potrjujejo tudi podatki Sursa. V začetku leta 2012 je imela Slovenija 2,055 milijona prebivalcev, od katerih jih je bilo okoli 14 odstotkov mlajših od 15 let in skoraj 17 odstotkov starejših od 64 let. Eurostatova projekcija za Slovenijo kaže, da bo imela Slovenija leta 2060 2,058 milijona prebivalcev, od katerih bo starejših od 64 let skoraj tretjina.

Čeprav je posledica staranja prebivalstva tudi večanje števila oskrbovancev v domovih za ostarele, pa se od leta 2005 povečuje tudi število otrok, ki obiskujejo vrtce. V letošnjem šolskem letu je tako vrtce obiskovalo 76 odstotkov otrok iz ustrezne starostne skupine (okoli 81 tisoč otrok).

7.700 evrov na leto za člana gospodinjstva
Med letoma 2000 in 2009 se je stalno zviševal obseg povprečnih razpoložljivih sredstev za slovenska gospodinjstva in se leta 2009 nato občutno upočasnil, saj je bila rast manj kot 0,5-odstotna. Slovenska gospodinjstva so imela v povprečju za leto 2009 na voljo 19.800 evrov ali okoli 7.700 evrov na člana gospodinjstva.

Po letu 2008 varčevali z vodo, manj z elektriko
Višina standarda prebivalstva se odraža tudi pri porabi dobrin. V obdobju med letoma 2005 in 2008 se je za skoraj pet odstotkov povečala poraba vode ob hkratnem naraščanju komunalnih odpadkov. Po tem letu se je gibanje obrnilo, saj je poraba upadla za pet odstokov. Podobno se je zgodilo pri porabi električne energije. Medtem ko je poraba do leta 2009 naraščala, se je v letu 2009 glede na leto prej zmanjšala za skoraj devet odstotkov, kar analitiki razlagajo s svetovno gospodarsko krizo. Leta 2010 je poraba znova narasla, in sicer za tri odstotke.

Preveč ljudi v avtomobilih
V Sloveniji se v letih, ki jih je zajela raziskava, povečuje tudi promet, saj se je število osebnih avtomobilov, ki jih uporabljajo fizične osebe, od leta 2002 do leta 2010 povečalo za 20 odstotkov. Povečanje števila osebnih avtomobilov je vplivalo na uporabo javnega prometa, ki je opazno upadel. Število potnikov se je namreč zmanjšalo za 40 odstotkov.

Brezposelnost strmo navzgor
Po trendu naraščanja se je leta 2009 za osem odstotkov realno zmanjšal bruto domači proizvod. Po šibki rasti v letu 2010 se je leta 2011 znova znižal za 0,2 odstotka. Od leta 2009 narašča tudi dolg sektorja država in stopnja registrirane brezposelnosti. Ta je bila v obdobju med letoma 2000 do 2011 najnižja septembra 2008 (nekaj nad šest odstotkov), nato pa je začela naraščati in v letu 2011 v povprečju znašala skoraj 12 odstotkov. Ustrezno naraščanju brezposelnosti je upadlo število delovno aktivnih prebivalcev.

Leta 2010 je pod pragom revščine živelo 12,7 odstotka prebivalcev Slovenije, kar je skoraj 14 odstotkov več kot leta 2009.

Kazalniki, ki so jih statistični uradi pripravili ob začetku konference ZN-a o trajnostnem razvoju, se nanašajo na posamezna področja in kažejo precej mešano sliko. V njih se zadnja leta močno odražajo posledice gospodarske in finančne krize, zato negativne spremembe niso nujno odraz dolgoročnega gibanja.

Glavni temi konference v Riu de Janeiru bosta zeleno gospodarstvo v kontekstu trajnostnega razvoja in izkoreninjenje revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj.