Po današnjem koalicijskem vrhu je premierka Alenka Bratušek sporočila, da bo predsednika republike in predsednika DZ-ja v ponedeljek obvestila o odstopu s funkcije predsednice vlade.

Predsednik države Borut Pahor - razpis volitev je njegova pristojnost - je v odzivu na premierkin odstop zapisal, da je dolžan prevzeti vso odgovornost, ki mu je naložena z ustavnimi pooblastili - pripravljen se je potruditi za to, da bi zlasti v tem času gradili na vsem tistem, kar nas združuje in da bi se čim manj prepirali o tistem, kar nas razdvaja.

"Prosim za vaše zaupanje, upravičil ga bom v skupno dobro," je zapisal. Zaradi napovedanega odstopa premierke pa bo predsednik Pahor za en dan skrajšal tudi napovedan dvodnevni državniški obisk v Italiji, kamor sicer potuje v torek.

Janković: Če so vsi za volitve, naj bodo že junija
Predsednik PS-ja Zoran Janković tudi po napovedi Bratuškove, da bo v ponedeljek uradno odstopila z mesta predsednice vlade, vztraja, da se njegovo stališče ni spremenilo. "Če so vsi za volitve, naj bodo že junija," je ponovil.

Sam na današnji koalicijski vrh ni bil povabljen - Erjavec je ob tem povedal, da zato, ker Janković ni podpisal koalicijske pogodbe -, zato je že pred njim Bratuškovi poslal pismo, v katerem je med drugim zapisal, da želje po predčasnih volitvah v Pozitivni Sloveniji nimajo. A če bo odločitev preostalih koalicijskih strank, da se gre na predčasne volitve, pa podpira idejo o izvedbi teh še pred parlamentarnimi počitnicami, je dodal.

SDS: Smo edini, ki smo že pripravljeni na volitve
Iz SDS pa so sporočili, da so "že od januarja pripravljeni na scenarij, ki se zdaj odvija", zato so marca tudi predstavili program Za gospodarsko rast, pravičnost in delovna mesta, ki ga je za naslednji mandat pripravil strankin strokovni svet.

"V tem trenutku je SDS edina stranka v državi, ki je programsko in kadrovsko pripravljena na volitve. In zato smo trn v peti tistim, ki želijo vladati prek ozadij, ne da bi prevzeli odgovornost," so prepričani v stranki.

Po oceni SDS-a bodo volitve, kadar koli že bodo, prepozno. "Pričakujemo, da bodo te izpeljane skladno z ustavo in zakonodajo. V času do volitev smo pripravljeni sodelovati s političnimi strankami pri pripravi izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in spremembi volilnega sistema," pravijo v SDS-u in dodajajo, da do volitev svojega kandidata za predsednika vlade ne bodo predlagali.

SLS: Parlament v tem sestavu je snedel že dve vladi
Tudi predsednik SLS-a Franc Bogovič je za Radio Slovenija zatrdil, da na noben način ne bodo ovirali izvedbe volitev še pred poletjem.

"Po razpadu Pozitivne Slovenije in razpadu koalicije je to edina racionalna odločitev. Parlament v tem sestavu je v bistvu snedel že dve vladi in v Slovenski ljudski stranki podpiramo, da pride čim prej do novih parlamentarnih volitev," je dejal.

V izjavi za medije pa je dodal: "Pričakoval sem, da bo predsednica vlade držala besedo in odstopila takoj po svojem neuspehu na kongresu Pozitivne Slovenije. Več kot očitno je, da z odločitvijo o odstopu zavlačuje brez resnega razloga, pri tem pa jo kar po vrsti podpirajo tudi vsi koalicijski partnerji."

NSi: Zaradi zavlačevanja skoraj nične možnosti za volitve pred počitnicami
Odločitev premierke, da s ponedeljkom odstopa s funkcije, je pričakovana, vendar bi morala to storiti že takoj po kongresu PS-ja, če bi resnično želela pripeljati državo na predčasne volitve še pred poletnimi počitnicami, pa so v sporočilu za javnost zapisali v tudi opozicijskem NSi-ju, kjer menijo, da so predčasne volitve edina rešitev politične krize.

Prepričani pa so, da so se "z zavlačevanjem odločitve o odstopu z mesta premierke možnosti za predčasne volitve pred poletnimi počitnicami zelo zmanjšale oziroma so skoraj nične" - nekateri ustavni pravniki so namreč že opozorili, da se 30-dnevnemu roku, ko se lahko predlaga nov mandatar, ni mogoče odpovedati.

"Če k temu dodamo še 40-dnevni rok, ki je potreben od razpisa volitev do same izvedbe volitev, potem pademo krepko v drugo polovico julija. Glede na zadnjo odločbo ustavnega sodišča bi to lahko bil neprimeren datum za predčasne volitve, kar pomeni, da so realno lahko volitve šele septembra," opozarjajo v NSi-ju.

Pravnik Cerar svari pred skrajševanjem postopkov
Ustava sicer izrecno ne predvideva skrajševanja postopkov od prenehanja funkcije vlade do razpisa volitev.

Morebitne nove predloge za predsednika vlade lahko vložijo predsednik republike (ta se je temu v ponedeljek sicer že odpovedal), poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če predlogov za novega mandatarja ne bi bilo, predsednik republike v 30 dneh razpusti državni zbor in razpiše predčasne državnozborske volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva njihovega razpisa.

Če bi se več kot 80 poslancev nedvoumno odreklo predlaganju novega mandatarja, ki ga lahko predlaga tudi 10 poslancev, bi o tej možnosti po besedah pravnika Mira Cerarja lahko razmišljali. A kako do tega, nimamo prakse, je opozoril že pred dnevi.

Tudi skrajševanje postopkov ni nekaj, kar si lahko le na hitro zamislimo in izvedemo, svari. "To je seveda ustavnopravni vidik, ki ga je treba preveriti s kompetentnimi ustavnopravnimi strokovnjaki," je poudaril Cerar.

Leta 2011 so se odločili, da je enomesečni rok treba spoštovati
Spomnil je, da so o podobni možnosti skrajševanja postopkov po prenehanju funkcije vlade razmišljali že pred predčasnimi volitvami leta 2011. Torej po tem, ko vlada tedanjega predsednika Boruta Pahorja ni prestala zaupnice, a je nato tedanji predsednik republike Danilo Türk z razpustitvijo parlamenta počakal do preteka ustavno določenega 30-dnevnega roka, čeprav je že prej napovedal, da bo volitve razpisal za 4. december.

Takrat je po Cerarjevih besedah prevladalo stališče, da je treba spoštovati enomesečni rok, ker je treba poslancem dati možnost, da se o morebitnem predlaganju novega mandatarja kljub svojim zagotovilom v tem času še premislijo. Torej so ocenili, da bi bilo vprašljivo zbiranje izjav vnaprej, je pojasnil.

Izpostavil pa je tudi politično dimenzijo hitre izvedbe volitev - meni namreč, da je treba imeti za resne volitve tudi zadosten čas za kampanjo. Spomnil je, da bomo imeli maja volitve v Evropski parlament, takoj zatem referendum o arhivski noveli. Če bi imeli še državnozborske volitve pred poletjem, se po Cerarjevih besedah zastavlja vprašanje, kako bo mogoče v tako kratkem času izpeljati volilno kampanjo, ki bi bila korektna in legitimna osnova za izvedbo tako pomembnih volitev. Rokohitrstvo ni na mestu, ocenjuje.

Veber: Treba bo počakati na pogovore
Predsednik DZ-ja Janko Veber bo prihodnji teden predvidoma sklical sejo, na kateri se bodo poslanci seznanili z odstopom. Ali bodo volitve res izvedene do poletja, pa je odvisno od tega, ali nobena poslanska skupina ne bo prej predlagala svojega kandidata za mandatarja. Veber je v preteklih dneh tudi večkrat opozoril, da ustavno sodišče morda ne bi dopustilo volitev med počitnicami, podobno kot ni dopustilo referenduma o arhivih med prvomajskimi prazniki.

V povezavi z današnjo odločitvijo za čimprejšnje volitve pa je za Radio Slovenija še dodal: "Po eni strani lahko pozdravimo tako odločitev za hitro rešitev, po drugi pa odpira še kar nekaj dilem in bo treba resnično počakati na pogovore - najprej pri predsedniku republike in poslanskih skupinah."

Pirnat: Volitev 22. junija ne bo mogoče izpeljati
Profesor na pravni fakulteti Rajko Pirnat pa opozarja, da 22. junija volitev ne bo mogoče izpeljati, saj bi to pomenilo, da bi morale biti razpisane že 13. maja. "Kar je popolnoma nemogoče, če upoštevamo, da se mora od odstopa predsednice vlade najprej s tem seznaniti državni zbor, potem pa ustava predvideva še tako imenovane tri kroge iskanja možnega novega mandatarja," je dejal za Radio Slovenija.

Ti trije krogi načeloma trajajo 46 dni - roke je sicer mogoče skrajšati, a nikakor ne na dober teden dni, opozarja Pirnat.