Nepremičninski trg je znanilec optimizma ali krize in tudi pregrevanja gospodarstva, je na okrogli mizi uvodoma poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenje Sonja Šmuc. Pomemben je predvsem zato, ker vpliva na kakovost življenja posameznika, saj zmožnost primernega bivališča nudi občutek varnosti in na drugi strani finančno breme. Pri mladih pa kaže, kdaj so se sposobni finančno osamosvojiti. Kot pravi direktorica, 80 odstotkov mladih še vedno živi doma in dodaja, da ne verjame, da je razlog za to gospodinjsko udobje, temveč kupna nezmožnost. Poudarila je še, da je nepremičnina lahko eden izmed elementov premoženja in da je vpliv, ki ga ima stanovanjska politika na gospodarstvo, zelo pomemben, a da vprašanje stanovanjske problematike ne more biti le stvar trga, ampak tudi nacionalne politike.

Tri četrtine vseh posojil namenjenih za nepremičnine
Evropska slika kaže, da gredo tri četrtine posojil za potrebe nakupa nepremičnin, je poudaril France Arhar, ki se je posveta udeležil v imenu predsednika republike Boruta Pahorja, ki je obisk moral odpovedati. "Ob koncu leta je situacija v banki 17 milijard evrov depozitov, 9,2 milijarde je dolga prebivalcev," je dejal, kar bi pomenilo, da smo Slovenci za stanovanja pri bankah zadolženi za okoli 6,9 milijarde, pri čemer Arhar poudarja, da smo še vedno med najmanj zadolženimi v Evropi. Kot bančnik je poudaril še, da "denar po drugi svetovni vojni še nikoli ni bil tako poceni", zato bi morali stanovanjski skladi izkoristiti predvsem možnost zadolževanja za gradnjo novih stanovanj. Kriza, ki je nastala zaradi nepremičninskega trga, je pripeljala v propad gradbenih podjetij in tako je "vsakršna nesreča tudi sreča nekoga drugega", pravi Arhar in dodaja, da so nekateri zaradi tega prišli do stanovanj po 50-odstotni tržni vrednosti.

Desetkrat več prosilcev kot razpoložljivih neprofitnih stanovanj
Sašo Rink, predsednik Združenja stanovanjskih skladov pri GZS-ju oziroma Zbornici za poslovanje z nepremičninami, opozarja, da je dejanski primanjkljaj stanovanj v Sloveniji težko oceniti, dejstvo pa je, da je ponekod prosilcev za neprofitna stanovanja desetkrat več kot tovrstnih stanovanj. Največ prijav za neprofitna stanovanja je v Ljubljani, v letu jih je bilo dobrih 3.100, razpoložljivih stanovanj pa 280. Po njegovem mnenju je razlog v tako množični prijavi "nizka najemnina", ki znaša od tri do štiri evre na kvadratni meter.

To pomeni, da najemnina za neprofitno stanovanje v izmeri 50 kvadratnih metrov znese okoli 200 evrov, pri čemer niso všteti vzdrževalni stroški. Kljub temu sta se udeleženca okrogle mize Stanovanjska problematika v Republiki Sloveniji Sašo Rink in Andreja Cirman strinjala, da je neprofitna najemnina prenizka in bi jo bilo treba zvišati. Kot glavno težavo so govorci navedli večno finančno luknjo v stanovanjskih skladih, zaradi katere se ne morejo lotiti gradnje novih stanovanj.

Rink je pri tem dejal, da gre pri neprofitnih stanovanjih za prikrit socialni transfer, ki znaša najmanj 25 milijonov evrov, in da bi ga morali začeti tudi obravnavati kot takega. "Vsak evro v neprofitna stanovanja je vrtanje luknje v finančno konstrukcijo," meni Rink in dodaja, da bi nekateri najemniki lahko plačevali več, a izkoriščajo neprofitna stanovanja. Po njegovem mnenju je trenutni sistem nevzdržen, stanovanjski skladi pa so prisiljeni v prodajo premoženja, da pokrijejo svoje zaposlene.

Zvišanje najemnin neprofitnih stanovanj?
Andreja Cirman z ekonomske fakultete je bila še ostrejša, saj se po njenem mnenju tudi zaradi neizterljivosti neprofitnih najemnin izčrpavajo akterji neprofitne oskrbe. Neprofitne najemnine pa je označila za nevzdržne, zato predlaga njihovo trikratno 14-odstotno zvišanje do leta 2021 (skupno 42 odstotkov), s čimer po njenih izračunih še vedno ne bi bilo dovolj, da bi stanovanjski sklad izpolnil načrt do leta 2025, ki je 8.000 novih stanovanj in seveda nič primanjkljaja.

"There is no free lunch, pravimo ekonomisti," je dejala Cirmanova, ki bi neprofitno najemnino zamenjala s stanovanjskim dodatkom, ki bi ga kot socialni transfer posameznikom dodelila država, vse najemnine pa bi bile prepuščene trgu. Pri tem želi omejiti tudi vpliv osebnega stečaja na neplačilo najemnin in stroškov in neprofitne najemnike dobro preveriti. "Osebni stečaji in subsidiarna odgovornost so v škodo ponudnikom, nekje so v ozadju tragične usode, nekje pa strateško vedenje posameznikov," je glede neprofitnih najemnikov in osebnih stečajev dejala Cirmanova in misleč na neplačnike dodala: "Hitreje ko bomo reševali neplačevanje, manj bo škode, ni pa nerelevantno, kaj bomo z njimi počeli."

Dom je osnovna človekova pravica
Joža Aljančič, nekdanja sodnica in članica izvršnega odbora najemnikov Slovenije, kjer deluje kot specialistka za pravna vprašanja, je bila nad izjavami na okrogli mizi ogorčena. Izpostavila je, da je v Avstriji prag revščine postavljen pri 14.200 evrih letnega prihodka, pri nas pa pri 7.000 evrih. Kljub temu je v Avstriji cena kvadratnega metra stanovanja skupaj s stroški sedem evrov, pri nas pa štiri evre brez vključenih stroškov.

Kot pripadnica civilne družbe se spopada s hudimi socialnimi stiskami in se z govorniki strinja v tem, da je stanje v stanovanjski politiki porazno, kar ugotavljajo tudi lastniki. A težava zavožene stanovanjske politike je po njenem mnenju v tem, da je konceptualno nevzdržna, saj jo vodi ministrstvo za okolje in prostor, čeprav bi jo moralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "Stanovanje je najprej socialna, šele nato ekonomska dobrina," je dejala in opozorila na 78. člen ustave, ki pravi, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. "Treba je oskrbeti državljane, to ni pravica zasebnega sektorja, sredstva je treba zagotoviti iz proračuna," je bila kritična.

Tudi Srna Mandič, profesorica na fakulteti za družbene vede, ni videla rešitve v tem, "da krivimo najemnike, ki izkoriščajo družbo, čemur je treba narediti konec in udariti po njih". Poudarila je, da je stanovanje ena osnovnih človekovih potreb po varnosti, da ima svoj dom. Začeti lomastiti po tem, kar je nekomu dom, je zelo huda odločitev. "Apeliram, da se izčrpavanje skladov preneha, poišče politična odgovornost in da se poišče način, da se čim manj vznemirja ljudi in njihove pravice."