O zgodbi Silve Pučko, ki bo morala po smrti moža vrniti 12.000 evrov socialne pomoči, ki jih država zahteva prek po pokojnem možu prejete dediščine, je Boštjan Rous za Dnevnik že poročal. Puškova bo najverjetneje ostala brez manjšega vinograda, njive in vrta za hišo, zato se ljudje sprašujejo, ali lahko podobna zahteva po poplačilu lahko doleti tudi njih.

Na Centru za socialno delo Ljutomer so zatrdili, da je to prvi takšen primer pri njih. Pučkova tudi zagotavlja, da na odločbi ni nikjer navedeno, da bo morala pomoč kdaj vrniti, pri čemer ji pritrjuje tudi Sonja Sunko iz ljutomerskega centra za socialno delo. Državno pravobranilstvo zagotavlja, da bi to morali storiti v centru za socialno delo. A tam s tem do pred kratkim niso bili seznanjeni.

Zakon velja od leta 2001, zahtevke od pravobranilstva prejeli avgusta
Sunkova je pojasnila, da so avgusta letos od državnega pravobranilstva prvič prejeli zahtevo za podatke o osebah, ki so prejemale denarno socialno pomoč in so zdaj v zapuščinski razpravi. Na vprašanje, zakaj so začeli zakon, ki velja od leta 2001, izvajati šele zdaj, pa so na državnem pravobranilstvu odgovorili le, da se držijo zakona in navodil ministrstva. Čeprav to zanikajo, se postavlja vprašanje, ali je izvajanje zakona povezano z gospodarskim položajem države.

Tudi na centrih za socialno delo prosilce za denarno socialno pomoč po novem opozarjajo, da bi njihovi dediči lahko v prihodnje naleteli na zgoraj opisane težave.