V razpravi o spodbujanju kolektivnih pogajanj o določanju plač so predstavniki delodajalcev in sindikatov izrazili različna mnenje glede tega, kaj naj ureja zakon in kaj kolektivne pogodbe.

Maja je bil po ministrovih besedah pri oživljanju socialnega dialoga dosežen velik napredek. Socialni partnerji že nekaj tednov usklajujejo protokol in so si vsebinsko zelo blizu, je ocenil.

V razpravi na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru konference Dnevi delovnega prava in socialne varnosti, je Mesec poudaril pomen kolektivnih pogodb kot izhodišča za določanje plač. Kot eno najpomembnejših nalog je označil prenos evropske direktive o minimalni plači, ki med drugim predpisuje 80-odstotno pokritost trga dela s kolektivnimi pogodbami. Slovenija zdaj dosega 78 odstotkov, vendar le zato, ker je javni sektor pokrit 100-odstotno, je poudaril.

Direktiva tudi določa višino minimalne plače pri 60 odstotkih mediane bruto plač. Slovenija je že zdaj od vseh držav EU-ja najbližje tej vrednosti, vendar to pomeni, da v prihodnje brez zviševanja preostalih plač ne bo mogoče zviševati minimalne, je opozoril.

Med najpomembnejšimi nalogami je navedel tudi prenos direktive o preglednosti plač, ki bo po njegovih besedah med drugim omogočila boljši pregled razlik v plačah moških in žensk. Tretja naloga je prenova plačnih modelov.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič upa, da se bo Ekonomsko-socialni svet sestal prihodnji mesec. Ocenila je, da kolektivna pogajanja "vegetirajo na doseženem", na njih pa da na pobudo delodajalcev predvsem brišejo točke iz starih kolektivnih pogodb.

Zatrdila je, da si sindikati želijo položaj delavcev urediti dolgoročno, zato se ne želijo pogovarjati le o plačah, ampak tudi o izobraževanjih in napredovanjih. Vendar pa po njenih besedah nikoli ne dosežejo soglasja z delodajalci. Opozorila je še, da se kolektivne organizacije financirajo le iz članarin, ki jih plačuje manj kot četrtina delavcev, izborjene pravice pa uživajo vsi.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je ocenil, da se v Sloveniji preveč zadev ureja z zakoni in premalo s panožnimi pogajanji. Po njegovih besedah bi med socialnimi partnerji potrebovali tudi več zaupanja, saj je "težko iti v pogajanja, če ne veš, kateri zakoni se bodo spremenili".

Zavrnil je oceno, da delodajalci v pogajanjih ne zasledujejo dolgoročnih koristi. Sindikatom je očital, da govorijo samo o višanju plač, in se vprašal, kdo bo "plačal račun".

Tudi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček se je zavzel za večjo pristojnost socialnih partnerjev v pogajanjih. Zdaj se lahko pogovarjajo le o manjših spremembah obstoječih pogodb, potrebovali pa bi večje, je dejal.

Izrazil je nezadovoljstvo z zakonom o minimalni plači in poudaril, da so se zaradi pomanjkanja delovne sile zvišale tudi druge plače. Po njegovih podatkih so lani plače zrasle za deset odstotkov, čeprav je bila inflacija le 4,2-odstotna.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek se je strinjal, da bi bilo načeloma dobro čim več stvari urejati s kolektivnimi pogodbami, vendar je opozoril, da na delodajalski strani ni bilo zanimanja za pogajanja o temah, kot je minimalna plača, zato jih je bilo treba urediti z zakonom.

Zavzel se je za javno dostopnost podatkov o članstvu v delodajalskih kolektivnih organizacijah, za uvedbo registra podjetniških kolektivnih pogodb in za razširjeno veljavo panožnih kolektivnih pogodb.