Prisojena vrednost je bila potrjena v treh tožbah, od katerih sta dve pravnomočni, so pojasnili na specializiranem tožilstvu. S prvo sodbo so 310.000 evrov odvzeli obsojenemu preprodajalcu mamil Andreju Laporniku iz Portoroža. Leta 2015 pa so Mariborčanu Alešu Bračku s sodbo odvzeli 1,7 milijona evrov.

Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja morajo oz. bodo morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, in predsednik SDS-a Janez Janša.

Lovšin mora dokazati izvor za skoraj 1,9 milijona evrov premoženja, Kangler 256.000 evrov, Janša 395.388 evrov in Tošić 6,9 milijona evrov premoženja.

Tošićev primer se je zakompliciral
Obravnava tožbe zoper Tošića je stala skoraj dve leti, ker je sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani Djordje Grbović na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti tistega člena starega zakona, ki se je nanašal na pomešano premoženje.

Po mnenju sodnika Grbovića naj namreč takrat veljavni zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne bi predpisoval pravil za primer, ko si toženi pri opravljanju nezakonite dejavnosti pomaga s sredstvi zakonitega izvora, in tudi ne pravnih posledic za primer, ko bi sodišče ugotovilo, da del premoženja toženega izhaja iz nezakonitih poslov, za drugi del pa toženemu uspe dokazati, da je zakonitega izvora.

Ustavno sodišče je marca letos presodilo, da je bil stari zakon glede tega res v neskladju z ustavo, in tudi določilo, v katerih primerih je odvzem premoženja mogoč in kdaj ne.

Kako se bo razvijala sodna praksa?
Odvetnica Petra Plešec, ki je letos zagovarjala doktorat s področja odvzema premoženja nezakonitega izvora, ob tem ugotavlja, da je odločitev ustavnega sodišča v primeru Tošić za prakso pomembna. Leta 2014 sprejeta novela zakona namreč ni razrešila tistega, kar so kot neustavno razglasili ustavni sodniki.

Ustavno sodišče je določilo, kdaj se premoženjski predmet, ki je sestavljen iz premoženja zakonitega in nezakonitega izvora, odvzame v celoti, kdaj pa se odvzame zgolj idealni delež tega predmeta. Država v tem primeru vzpostavi solastnino v deležu, ki po vrednosti ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta predmet, je pojasnila.

Tožilstvo bo na podlagi te ureditve moralo dokazovati namen pomešanja premoženja. Toženi bo lahko še vedno dokazoval, da ob pomešanju premoženja ni imel namena izvajati protipravnih ravnanj ali prikrivanja premoženja nezakonitega izvora. Tožilstvo pa bo moralo, ko bo želelo odvzeti celoten premoženjski predmet, dokazovati, da delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu ni neznaten, je še pojasnila.