Stroški sodnih postopkov so tisti stroški, ki nastanejo neposredno v povezavi s sojenjem, je dejala Pavlič Pivk. Po njenih besedah to vključuje plačila odvetnikom, sodnim izvedencem in poštne storitve.

Ob tem je predsednica poudarila, da lahko varčujejo pri materialnih stroških, kot so plačana izobraževanja, pisarniški material, stroški čiščenja in varovanja. A privarčevanega denarja brez dovoljenja ministrstva za finance ne morejo prenesti na postavko stroškov sodnih postopkov, je izpostavila.

"V prihodnje bo tako prihajalo do zamud, prihodnje leto pa bo glede na predlog proračuna težava verjetno še večja," izpostavlja. Če bodo sredstva, ki so zdaj predvidena za delovanje sodišča, ostala zgolj v taki meri, bo moralo sodišče določene postopke ustaviti, je poudarila.
Kmalu vsa sodišča v isti godlji
Glede izjav ministra za pravosodje Senka Pličaniča, da o tem ne ve nič in da o tem ni seznanjen, pa je dejala, da minister zagotovo ve za sredstva, ki so namenjena za delo sodišč, in pozna tudi predlog proračuna za prihodnje leto.
"Najbrž pa ni mogel vedeti, da nam bo v tem trenutku zmanjkalo sredstev," je še dodala. Po njenem mnenju je že večina okrajnih sodišč v podobnem položaju ali pa bo zelo kmalu.
Luknja se hitro veča
Ljubljansko okrajno sodišče ni edino, ki se srečuje z likvidnostnimi težavami, je potrdil generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko. V začetku poletja so v takšne težave že zašla nekatera okrožna sodišča, zlasti na področju brezplačne pravne pomoči. Ta strošek namreč že vrsto let strmo narašča, samo v preteklem letu za povprečno 26 odstotkov, rast pa se nadaljuje tudi letos, je pojasnil Marinko.

Največ stroškov imajo sodišča prav s sodnimi postopki, skupni primanjkljaj sodišč na tej postavki pa znaša nekaj več kot 5,8 milijona evrov. Ker so ti stroški stalni, to po Marinkovih besedah pomeni, da več zadev kot rešijo, več stroškov nastane.

Tukaj pa se znajdejo v navzkrižju, je dejal, saj so na eni strani pričakovanja po hitrem in učinkovitem delu sodišč, na drugi pa naraščanje stroškov. Poleg tega na sodišča iz dneva v dan prihajajo nove zadeve in jih ne morejo odlagati, je pojasnil, saj bi to pomenilo le njihovo kopičenje.

Največ za poštnine
Sodišča v varčevanju odpovedujejo strokovno literaturo, sodnikov ter strokovnih sodelavcev pa ne pošiljajo več na izobraževanja, je izpostavil. Med posamičnimi stroški je sicer največji strošek poštnin - vsa sodišča so lani za poštnine skupno plačala kar 12 milijonov evrov.

Sodišče v širjenju elektronskega vročanja in prenosu tiskanja ter priprave pošiljk na ponudnika zunaj sodnega sistema vidi tudi največjo možnost prihranka.