Predsednik države Borut Pahor, ki je bil v času sprejemanja zakona predsednik vlade in SD-ja, je v pogovoru za časnik Finance dejal, da bi "negiral samega sebe", če bi rekel, da mu ni žal, da so sprejeli Kramarjev zakon. "Mi smo takrat presojali, da je javni interes nad načelom retroaktivnosti, ampak ustavno sodišče je odločilo drugače in to odločitev moramo spoštovati," je dejal Pahor.

Vodja poslancev PS-ja Jani Möderndorfer pa je mnenja, da odločitve ustavnega sodišča jasno govorijo, da je treba všečne rokohitrske rešitve resno premisliti. "Predvsem pa naj se tu zamislijo tisti, ki so te odločitve predlagali in na koncu tudi sprejemali," je dejal v odzivu na odločitev ustavnega sodišča, da je zakon, ki je skoraj v celoti obdavčil dohodke članov poslovodstev in nadzornih organov v času od 1. januarja 2009 naprej, čeprav je začel veljati 6. oktobra 2009.

Slabo poslovanje nagrajeno
Poslanec SDS-a Andrej Vizjak pa je "zgrožen, da bodo očitno tisti, ki so povzročili največ težav oz. to ogromno bančno luknjo in obremenili bodoče rodove za milijarde evrov, še pobrali milijonske nagrade". Meni, da ustavno sodišče očitno ni presojalo javnega interesa.

Prvak SD-ja Igor Lukšič je prepričan, da je eno pravni sistem, drugo pa etična dimenzija oz. zdrava pamet. "Torej, kako je lahko direktor upravičen do nagrade, če vidimo, da je ta banka poslovala izrazito slabo," se je vprašal. Zavzema se tudi za zakonodajne spremembe, da ne bi bilo mogoče izplačilo nagrade za uspešnost za nekoga, ki je na čelu organizacije, ki posluje slabo oz. celo dela izgubo.

Vodja poslancev DL-ja Rihard Braniselj je ocenil, da gre za očiten primer dveh napak. Prva je bila ta, da je bil zakon sploh sprejet, druga pa, da nagrade nikoli ne bi smelo biti. "Mislim, da je čas, da se nadzornike NLB-ja vpraša, zakaj in na podlagi česa so se odločili, da to nagrado priznajo," je izpostavil Braniselj.

Kazen čim prej
Tudi v SLS-u odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "V tistem obdobju se je namreč na veliko dajalo ogromne, tudi večmilijonske kredite na lepe oči, in uprave banke so se imele za uspešne, čeprav je bilo večini tudi takrat jasno, da teh kreditov ne bodo mogli vračati," pa so poudarili v stranki.

Pričakujejo, da se bo čim prej ugotovila kazenska in odškodninska odgovornost vseh odgovornih za podeljevanje nezavarovanih ali slabo zavarovanih kreditov, ki niso bili odplačani.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša pa je dejal, da v poslanski skupini niso zadovoljni s to odločitvijo, ampak da je treba odločitev ustavnega sodišča spoštovati. "Saj v končni fazi je bila zadeva sprejeta za nazaj in že ko se je sprejela, se je na neki način vedelo, da bo ustavno sodišče to zadevo obravnavalo in bo šla rešitev težko skozi," je dejal Jurša. Ob tem, da bo država verjetno morala vrniti del dohodkov, Jurša meni, da bi se lahko z vidika morale ti gospodje temu denarju odpovedali.

"Argumenta, da gre za razveljavitev določbe zakona z retroaktivnim učinkom, ne moremo sprejeti, saj se je povišana davčna obveznost nanašala na prihodke v tekočem davčnem letu – to je v letu 2009 in je torej kvečjemu posegala v upravičenčeva pričakovanja, ni pa mu obdavčila prihodkov za nazaj, recimo za leto 2008. Že samo dejstvo, da je bila odločitev sprejeta s 6 glasovi "za" in tremi "proti", kaže na to, da dejstvo retroaktivnosti ni bilo nesporno ugotovljeno," pa so zapisali pri stranki Zares, ki je v mandatu Pahorjeve vlade sodelovala pri pripravi zakona. Poudarjajo, da so se zgledovali "po podobnem predpisu, ki so ga v času gospodarske krize sprejeli v ZDA". Zato se sprašujejo, "zakaj je v ZDA možno pristriči 'pogoltnosti v času krize' in zakaj pri nas ne!" je zapisal predsednik neparlamentarne stranke Pavel Gantar.