12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize določa, da so obdavčeni vsi dohodki, prejeti v letih 2009 in 2010, a je po mnenju ustavnega sodišča neskladen z ustavo.

Presodilo je, da ni bilo izkazano, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona. Za razveljavitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti trije, in sicer Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat in Mitja Deisinger.

Po mnenju sodnikov je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli pred uveljavitvijo zakona in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno obremenjujoče posegel v pravne položaje zavezancev. Ti namreč od prejema posameznega dohodka upravičeno pričakujejo, da bo ta dohodek obremenjen le z davkom, ki ga je predpisovala v tistem trenutku veljavna zakonodaja in da bodo lahko s preostankom dohodka prosto razpolagali.

Zakon bi tako lahko povratno veljal le v primerih, ko je izkazana javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Z utemeljitvijo, da bi slabi menedžerji ostali brez neupravičenih nagrad, javna korist ni izkazana, pravi sodišče.

Plačati bo treba več kot milijon
Država bo tako verjetno morala skupaj z obrestmi vrniti del dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009. Po prvi oceni ministrstva za finance bi morali, če bi sodišče v vseh upravnih postopkih odločilo v korist zavezancev, plačati med enim in 1,3 milijona evrov.

Konkreten znesek bo znan po koncu postopkov. "Pritožbeni razlogi so različni, tako da je težko reči, da bodo vsi postopki odločeni v prid zavezancev," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. V državnem proračunu so sredstva za plačilo npr. odškodnin ali vrnitev preveč odmerjenega davka zagotovljena na posebni postavki.

Poslanci so tak zakon sprejeli po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar s položaja odšel z milijonom evrov nagrade. Zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah, denimo, nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov.

Sporno upokojevanje uslužbenk
Ustavni sodniki so se izrekli še o prisilnem upokojevanju javnih uslužbencev, ki za to izpolnjujejo pogoje. Odločili so, da je del zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanaša na javne uslužbenke, v neskladju z ustavo. Izpodbijana člena zakona v delu, ki se nanaša na moške, pa nista v neskladju z ustavo. Zakonodajalec mora ugotovljeno neustavnost odpraviti v šestih mesecih, so odločili.

Obvezno upokojevanje za moške torej ostaja, ženske pa se morajo upokojiti šele takrat, ko dosežejo upokojitveno starost moških. Ustavni sodniki so se tako odločili, ker zakon diskriminira ženske. Izpodbijani ukrep po oceni sodišča ni nesorazmeren. Osebe, na katere se nanaša, so na koncu poklicne kariere upravičene do finančnega nadomestila v obliki starostne pokojnine brez zmanjšanja. Poleg tega izpodbijana ureditev ni uvedla obveznega upokojevanja, saj javnim uslužbencem ne preprečuje, da bi se ponovno zaposlili oziroma da bi drugje nadaljevali poklicno dejavnost.

Odločba ustavnega sodišča je po oceni notranjega ministra Gregorja Viranta razumna, prepričljiva in tudi kar pričakovana. Pravi, da še vedno omogoča restriktivno politiko zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju, sicer z manjšo prilagoditvijo, ko gre za javne uslužbenke. Za tiste uslužbenke, ki so morale od uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ že oditi, Virant pravi, da ne bo sprememb, razen če tečejo kakšni sodni postopki. V teh primerih bo odločba učinkovala tudi zanje.

Na ustavno sodišče sta se sicer obrnila varuh človekovih pravic in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Varuh je z zahtevo za oceno ustavnosti uspel le deloma, je dejal namestnik varuhinje Jernej Rovšek. Kljub temu so z odločitvijo zadovoljni.

Semolič obžaluje, da jim ustavno sodišče ni pritrdilo v celoti
Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča v delu, ki se nanaša na javne uslužbenke, obžaluje pa, da jim sodišče ni pritrdilo v delu, da je prisilno upokojevanje tudi v nasprotju z drugimi pravnimi normami.

Opozoril je tudi, da je z odločbo nastala dilema, kako bo pri teh javnih uslužbenkah zakonodajalec popravil krivico, zato pričakuje kar nekaj pravnih težav.