Nekdanji predsednik uprave Marjan Kramar in nekdanji član uprave NLB-ja Matej Narat sta v pobudi za presojo ustavnosti skušala spodbijati 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize. Menila sta, da določba tega člena, ki uvaja 49-odstotno obdavčitev za določene dohodke, izplačane po 1. januarju 2009, ni v skladu s 155. členom Ustave, ki prepoveduje delovanje zakona za nazaj, poročajo Finance.

Ustavni sodniki o retroaktivnosti zakona sploh niso odločali, saj menijo, da Kramar in Narat še ne izkazujeta pravnega interesa, saj še nista izčrpala vseh pravnih sredstev. Nekdanja člana uprave morata do konca marca predložiti napoved za odmero dodatnega davka v času krize, nato pa jima bo davčna uprava izdala odločbo o odmeri davka. Nanjo se bosta lahko pritožila, zato vseh pravnih sredstev po mnenju sodnikov še nista izčrpala.

Če bo Durs menil, da je zakon protiustaven, mora opozoriti finančno ministrstvo
Ustavni sodniki so zapisali tudi, da so upravni organi, tudi davčna uprava, dolžni o zakonu, ki je po njihovem mnenju protiustaven, opozoriti nadrejeni organ, v tem primeru ministrstvo za finance, ki mora zadevo proučiti in ukrepati.

Kramar in Narat o svojih nadaljnjih postopkih še nista želela govoriti, po neuradnih informacijah pa naj bi šla, če bo treba, tudi do Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem so želeli viri blizu Naratu opozoriti, da je Narat precej nagrade doniral v dobrodelne namene, a se o tem ne govori, Kramar pa naj bi bil nezaposljiv. Poudarili so, da so bile nagrade obema izplačane na podlagi individualnih pogodb, a sta napravila "napako", ko si jih nista izplačevala v tekočem letu, pač pa šele v začetku leta 2009, še poroča časopis. Od milijonske nagrade naj bi po 93-odstotni efektivni obdavčitvi Kramarju ostalo okoli 50.000 evrov, Naratu pa od okoli 330.000 evrov bruto 23.000 evrov neto.