Kramarjev zakon tistim, katerih podjetja so v krizi prejela državno pomoč in so lani zaslužili več kot 12.500 evrov bruto na mesec, presegli 25.000 evrov nagrade, prejeli več kot 75.000 evrov odpravnine ali dobili več kot 358 evrov bruto na posamezno sejo nadzornikov, prihodke še dodatno obdavčuje.

Durs: Prejeli smo 17 pritožb
211 menedžerjev in nadzornikov družb, katerih podjetja so v krizi dobila državno pomoč, je lani tako pred plačilom prispevkov za socialno varnost zaslužilo štiri milijone evrov. Od tega po neuradnih podatkih samo trije, Marjan Kramar, Matej Narat in Ivan Zidar, dobra dva milijona. Menedžerji morajo poleg dohodnine tako plačati še dodatnih 1,5 milijona evrov davka, je za TV Slovenija poročal Erik Blatnik.

"Če se zavezanci z odločbo ne strinjajo, lahko seveda podajo pritožbo zoper odločbo, kar pa seveda ne pomeni, da jim zneska ni treba poravnati. Do zdaj smo prejeli 17 pritožb," je dejala Tjaša Naraločnik z Dursa. Davčna uprava bo drugim 112 zaslužkarjem odločbe poslala predvidoma do konca oktobra.

Menedžerji: Zakon je ničvreden
Menedžerji, ki so prepričani, da je zakon ničvreden, bodo pravico skoraj zagotovo iskali tudi na sodišču. Ustava namreč prepoveduje delovanje zakona za nazaj, razen če to zahteva javni interes in se ne posega v že pridobljene pravice. Zakon so namreč poslanci z veliko večino sprejeli jeseni 2009, obdavčuje pa prihodke izplačane od 1. januarja lani do konca leta 2009.

Predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek tako pravi: "Mislim pa, da je zelo vprašljivo sprejemanje zakona za nazaj, ker so pogodbe med menedžmentom in nadzorniki veljavne in mislim, da bo ta zakon prejel še kar nekaj pritožb in da se bo o tem zakonu še kar nekaj govorilo."

Bo morala država vrniti ves dodatno zaračunan davek?
"Jaz ne bi rad prejudiciral odločitve sodišča, ampak tukaj je zelo velika verjetnost, da lahko ugotovi, da je šlo za poseg v pridobljene pravice in zato takšen zakon razveljavi," je pojasnil pravnik Miro Cerar. V tem primeru pa bo morala država ves dodatno zaračunan davek vrniti in napako poslancev lahko plačamo tudi davkoplačevalci.

O zakonu je na predlog nekdanjih vodilnih v NLB-ju Kramarja in Narata ustavno sodišče enkrat sicer že presojalo, a sodniki so njuno pobudo zavrnili, ker so bili prepričani, da nista izkoristila vseh pravnih sredstev oz. se še nista pritožila na odločbo Dursa. Zdaj bo to mogoče in o tem, kdo bo plačal račun - menedžerji ali davkoplačevalci - bo odločilo ustavno sodišče.