Dva dneva po objavi podatkov o lanskih prejemkih izbranih domačih menedžerjev je minister Lahovnik v medresorsko usklajevanje posredoval predlog Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti.

Temeljna načela, ki jim sledi predlog zakona, so predvsem zagotovitev enakih meril za določanje prejemkov in odpravnin direktorjev v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države ali lokalne skupnosti, prav tako pa morajo biti prejemki direktorjev takšni, da bodo spodbujali dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavljali, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe. Prav tako naj bi se odpravil dozdajšnja nesorazmerja pri določanju prejemkov in odpravnin.
Glavna rešitev določa, da bodo imeli člani nadzornih organov v družbah, kjer sta država, lokalna skupnost ali obe skupaj neposredno ali posredno imetnici večinskega deleža družbe, enotna pravila pri določanju prejemkov in odpravnin članov uprav, izvršnih direktorjev, poslovodij ter prokuristov, navaja ministrstvo za gospodarstvo.

Poglavitne rešitve
− prejemki direktorja spodbujajo dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavljajo, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe;
− prejemke direktorja na podlagi pogodbe lahko sestavljata bruto plača in variabilni prejemek. Če je v pogodbi predviden variabilni prejemek, mora biti določeno tudi najvišje mogoče plačilo ne glede na merila za izračun variabilnega prejemka;
− variabilni prejemek mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril uspešnosti
− merila uspešnosti morajo vsebovati tudi posebna merila kvalitativne narave za razvoj družbene odgovornosti družbe (socialne, okolijske);
− variabilni prejemek se določi na koncu vsakega poslovnega leta. Izplačilo 70 odstotkov
variabilnega prejemka se odloži vsaj za obdobje dveh let (odloženo obdobje). Če direktorju
mandat poteče pred koncem odloženega obdobja je upravičen do izplačila sorazmernega dela variabilnega prejemka le, če je direktor v družbi vsaj dve leti;
− nagrajevanje direktorjev v obliki delnic ali sodelovanje v delniških shemah in opcijah ni
dovoljeno;
− udeležba direktorjev v dobičku družbe ni dovoljena;
− bruto plača se določi v povezavi z višino povprečne bruto plače v dejavnosti ali v gospodarstvu, če je to za direktorja ugodneje, izplačane v preteklem letu;
− variabilni prejemek lahko znaša najvec 20 odstotkov izplačanih bruto plač v poslovnem letu;
− pravica do odpravnine se lahko določi v višini največ do 6-kratne bruto mesečne plače.
− Pogodba mora vsebovati določilo in pogoje, na podlagi katerih se lahko zahteva vrnitev variabilnega prejemka;
- vlada z uredbo določi razmerja med bruto plačo in povprečno bruto plačo v dejavnosti
Izvajanje zakona bo nadzorovalo računsko sodišče;
- z uredbo lahko vlada delež variabilnega dela tudi zmanjša.

Izvajanje zakona bo nadzorovalo računsko sodišče.

Kramarjeva nagrada, ki je v javnosti dvignila nemalo prahu, je bila pogojena z uspešnostjo poslovanja banke, ki se je vsako leto določala na skupščini družbe. Glede na to, da je bila največja domača banka, ki je prav tako v večinski državni lasti, že takrat obremenjena s t. i. tajkunskimi krediti, merila za dodelitev in odmero nagrade marsikomu niso bila najbolj jasna.