Kot je znano, minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. avgusta 2008 znaša 589 evrov, torej je prag revščine le 44 evrov pod njo.
V Sloveniji je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo lani po statističnih podatkih znašal 6.535 evrov. Neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej na mesec nižji od 545 evrov na odraslo osebo (predtem je bil prag revščine 495 evrov). Štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2008 najmanj 1.144 evrov neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti najmanj 817 evrov na mesec.
Kdo je socialno najbolj občutljiv?
V najslabšem položaju so bila gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki, za temi pa enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter starejši pari brez vzdrževanih otrok. Med najbolj ogroženimi so bile tudi vse neaktivne osebe, med temi pa so še posebej izstopale brezposelne osebe. Visoko stopnjo revščine so imeli tudi starejše ženske in najemniki stanovanj.
Brez socialnih transferjev še več revnih
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, kot so družinski in socialni prejemki, bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 23 odstotkov oz. pri starejših osebah 32,9 odstotka, so še navedli na državnem statističnem uradu.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil v letu 2008 dohodek med prebivalci dokaj enakomerno porazdeljen. Podatki tudi kažejo, da je v omenjenem letu 20 odstotkov najbogatejših oseb v Sloveniji imelo 3,4-krat več dohodka od 20 odstotkov najrevnejših.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje