Medtem ko se torej številke statističnega urada gibljejo okoli enajstih odstotkov, kar sovpade s podatkom o skupni stopnji revščine (prag revščine v Sloveniji pomeni dohodek, nižji od 495 evrov na mesec na odraslo osebo), pa humanitarne organizacije opozarjajo, da so številke v resnici še mnogo višje. Tudi v Uradu varuha človekovih pravic so za MMC dejali, da statistični podatki o pojavu in razširjenosti revščine ne dajejo realne slike. Še huje, na Zvezi prijateljev mladine poznajo celo primere, ko otroci ostanejo brez osnovnih sredstev za preživetje, torej hrane in oblačil.

Socialna pomoč v številkah
Kako torej za revne otroke poskrbi država? Kot so nam povedali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je bilo lani za denarno socialno pomoč izplačanih 109 milijonov evrov, pri čemer je bilo med upravičenci do pomoči tudi 158.871 otrok. Za otroške dodatke je bilo lani namenjenih 275 milijonov evrov, pri čemer je najvišji otroški dodatek prejemalo 42.534 otrok.

Posameznikom in družinam, ki si sami ne morejo zagotoviti osnovnih sredstev za preživetje, je v okviru pristojnosti ministrstva zagotovljena denarna socialna pomoč v višini minimalnega dohodka (221,70 evrov) za prvo odraslo osebo v družini, 70 % tega zneska za vsako naslednjo odraslo osebo v družini ter 30 % zneska minimalnega dohodka za vsakega otroka v družini. Družine, ki cenzus presegajo, lahko zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč, sredstva pa lahko namenijo, denimo, tudi potrebam otrok.

MŠŠ brez odgovora na vprašanje o nadgradnji socialnih ukrepov
Skrb za revne otroke sicer sodi tudi v področje ministrstva za šolstvo in šport. Koalicijski sporazum tako med zavezami navaja postopno zagotovitev stoodstotno subvencionirane šole v naravi socialno najbolj ogroženim učencem, učbeniške komplete v trajno last vseh devet let osnovne šole in brezplačen topel otrok večjemu številu socialno najbolj ogroženih učencev. Ko pa smo od ministrstva želeli izvedeti, kako napredujejo ti projekti in če jih bo kriza morebiti ogrozila, smo od njih prejeli naslednji odgovor: "Predlagamo vam, da vaše vprašanje naslovite na stranko Socialnih demokratov". Kakšno zvezo naj bi imela posamezna stranka z zavezami, ki so izrecno opredeljene kot domena MŠŠ-ja, nam niso pojasnili.

"Sedanji čas je čas socialnega zloma"
Pa druga stran zgodbe? Kot nam je povedala Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine, vse več družin z otroki potrebuje pomoč za osnovno preživetje. Prav sedanji čas je čas socialnega zloma, ko vse več ljudi ne more plačevati niti položnic, kaj šele zagotoviti potrebne hrane, oblačil in šolskih potrebščin. "Največ revščine ugotavljamo v enostarševskih družinah, družinah, kjer so bolni starši, otroci, kjer medicinske pripomočke potrebujejo otroci, pa jih zdravstvena blagajna ne priznava, ter v družinah z več otroki," navaja Ogulinova in dodaja, da vsak dan dobijo okoli deset novih prošenj za pomoč. "Revščina posega po otrokih prav zares tako, da mamice ali pa očetje celo jočejo, ker je večerja otrok - samo nesladkan čaj, enako tudi zajtrk," še pojasnjuje predsednica Komisije za humanitarna vprašanja pri ZPMS-ju.

"Socialne službe ne hodijo po terenu"
Toda kako je mogoče, da je zgoraj opisani sistem socialne pomoči tako odpovedal? Kot odgovarja Ogulinova, socialni transferi seveda potekajo, a ne zagotavljajo človeka dostojnega življenja. Po njenem mnenju sistem ni korekten: "Ste že kdaj videli socialno službo, ki bi hodila po terenu in dejansko zaznavala stiske družin in otrok? Opirajo se na podatke, ki jih prejmejo." Poleg tega velja, da nekateri posamezniki, denimo podjetniki, prikazujejo nižje dohodke od dejanskih, medtem ko se drugi, ki so dejansko revni, revščine sramujejo, zato ne odprejo vrat pomoči ali pa jih od prošnje za pomoč odvrnejo slabe izkušnje na Centrih za socialno delo, je še povedala Anita Ogulin.

"Pod pragom revščine v resnici eden od osmih"
Pomoč za revne in obolele otroke organizira tudi Ustanova – fundacija za pomoč otrokom, kjer opozarjajo, da so sami prišli do drugačnih ugotovitev od Sursa; pod pragom revšične naj bi živel eden od osmih otrok pri nas. Kot je za MMC povedala Olga J. Bahun, predsednica uprave, so petnajstim šolam po različnih krajih Slovenije poslali vloge za donacije. Na teh šolah je skupno med 8.000 in 9.000 otrok, pri čemer jih je vloge vrnilo med 1.500 in 1.600, nato pa so njihovo stanje še dodatno preverili.

Po kakšnem ključu se deli pomoč?
Kako se odločajo, kdo je pomoči najbolj potreben, saj je donacij vselej premalo? Na šolah prosijo še za dodatne informacije, kot pojasnjuje Bahunova, pa jih pri tem zanima, ali so posamezniki prejemniki socialne pomoči, ali posredujejo nepremičnine in vrednostne papirje, koliko družinskih članov je zaposlenih in podobno. Podobno kot na ZPMS-ju ugotavljajo, da je stiska največja tam, kjer so ljudje brez lastne zemlje, a ne toliko v Ljubljani, kjer je, kot menijo, ponudba pomoči največja, temveč, denimo, v Zasavju, Prekmurju, na Koroškem in Primorskem.

Kot še opozarja Bahunova, tudi pri nas marsikje ljudje še ne razumejo povsem, da je treba za otroke, ki jih imajo, tudi skrbeti; nekateri se namreč odločajo za več otrok, pa še enega težko preživijo, zato je po njenih besedah včasih potrebna tudi prevzgoja staršev.

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si