"Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič se je očitno odločil, da bo nadaljeval z zastraševanjem javnosti, predvsem pa delavcev," se je na petkove izjave Hribarja Miliča, da bi dvig minimalne plače pomenil dvig plač v celotni verigi in bi ob pričakovanem padcu bruto domačega proizvoda delo izgubilo več kot 74.000 delavcev, odzval sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milan Utroša.

Rožič: Izračuni so narejeni na pamet
V ZSSS-ju se ob opozorilih Hribarja Miliča sprašujejo, kdo je spremenil slovenska podjetja v podjetja, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost na zaposlenega, in kdo namesto na razvojno stavi le na stroškovno konkurenčnost. "Prepričani smo, da za to niso krivi ljudje, ki prejemajo minimalno plačo. Za tako stanje so krivi menedžerji, katerih vizija upravljanja ne seže dlje od rezanja stroškov in nižanja delavskih pravic," pravi Utroša.

Izvršni sekretar ZSSS-ja za ekonomsko področje Ladislav Rožič pa je dejal, da so izračuni GZS-ja narejeni "na pamet". "V tej državi ni svetnika, ki bi znal izračunati, kje je prag, ki ob povečanju minimalne plače povzroči dodatno odpuščanje," meni.

Zahteva "kljub grožnjam" sprejeta
Predsedstvo ZSSS-ja je tako "kljub tem grožnjam" sprejela zahteve, med katerimi je tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto oz. 853,70 evra bruto. Med preostalimi zahtevami so zahteva za uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička, in sicer bi bila obvezna delitev 30 odstotkov dobička, ukinitev obveznosti plačevanja dohodnine za vse z dohodninsko osnovo do 7410 evrov, povečanje vrednosti neto letnih davčnih osnov ter uvedba dveh novih dohodninskih razredov s 45- in 50-odstotno stopnjo. Poleg tega naj imajo delavci, ki bi bili več kot en mesec ne po lastni krivdi brez plačila, pravico do nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada.

Število nadur, ki ustreza letnemu fondu ur za 9.000 delavcev
V ZSSS-ju še opozarjajo, da zdajšnja minimalna plača znaša okoli 431 evrov neto, medtem ko je prag revščine že leta 2007 znašal 495 evrov. Poleg tega izpostavlja neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (konec junija je bilo za 160 milijonov evrov neplačanih prispevkov) in na izčrpavanje podjetij s strani menedžerjev.

Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je navedel podatek, da je 7.481 podjetij v lanskem letu prijavilo 18,6 milijona opravljenih nadur, kar ustreza letnemu fondu ur za okoli 9.000 delavcev. Meni, da so prijavljeni podatki glede na celotno število zaposlenih bistveno prenizki, sicer da se delodajalci ne bi zavzemali za podaljšanje delovnega časa in dvig dovoljenega nadurnega dela.

GZS: Rast plač bi pomenila upadanje konkurenčnosti
Iz GZS-ja pa so sporočili, da rast stroška dela in plač že zdaj v Sloveniji presega povprečje rasti v EU-ju in da "v pogojih upadanja BDP-ja vodi rast plač v še večje upadanje konkurenčnosti in števila delovnih mest". Dodajajo, da tudi če bi vsem zaposlenim menedžerjem popolnoma ukinili plačilo, ne bi pokrili pričakovanega povečanja plač, kot ga zahtevajo sindikati. Za vse plače po individualnih pogodbah gre namreč približno 12 odstotkov vse mase plač zasebnega sektorja, še navajajo v zbornici.