Vlada in DZ menita, da ni razlogov za začasno zadržanje omenjenih delov zakona. Foto: RTV SLO
Vlada in DZ menita, da ni razlogov za začasno zadržanje omenjenih delov zakona. Foto: RTV SLO
Tabela plač sodnikov
Plače sodnikov v tolarjih, brez dodatka za delovno dobo, prevoza in prehrane. Foto: RTV SLO

Do končne odločitve sodišča se tako plače vseh funkcionarjev obračunavajo in izplačujejo po predpisih, na podlagi katerih so se obračunavale in izplačevale do 1. marca. Sodišče je sklenilo še, da bo zadevo obravnavalo prednostno in o tem razpisalo javno obravnavo.

Odločitev sodišča pomeni, da se bodo plače ministrom, poslancem in tudi sodnikom do dokončne odločitve ustavnega sodišča obračunavale po starem in se plača za zdaj nikomur ne bo znižala.
Sodišče se pri zadržanju izvrševanja izpodbijanih določb ni moglo omejiti zgolj na sodnike, ker bi lahko zadržanje izvajanja novega plačnega sistema zgolj zanje povzročilo neenakost med sodniki in drugimi funkcionarji in s tem povzročilo sočasno uporabo dveh plačnih sistemov.

Minister za javno upravo Gregor Virant je v odzivu dejal, da zaradi zadržanja plačnih določb ne bo predvidenih javnofinančnih prihrankov, uvajanje novega sistema bo upočasnjeno, vlada pa ostaja odločena, da bo področje uredila. Minister je dodal, da ima odločitev US-a tudi dobro stran, saj sta, po njegovih besedah, vlada in sodniki pridobili nekaj dodatnega časa za pogovore.

Bela stavka ni več potrebna
Na odločitev ustavnega sodišča se je odzval sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča in podpredsednik sodniškega društva Aleš Zalar. Tudi on meni, da zadržanje izvajanja plačne reforme odpira prostor za pogovore z vlado in možnost za končni konsenz. Odločitev sodišča pa razume kot potrditev sumov o škodljivosti reforme tako za delovanje sodststva kot tudi za državljane.

Sodniško društvo bo takoj začelo oblikovati svoje predloge za ureditev plačnih razmerij, o katerih bodo člani odločali na izrednem občnem zboru 21. marca, na katerega bodo vabljeni tudi predstavniki vlade. Z ohranitvijo sodniških dohodkov na stanje pred reformo je po Zalarjevem mnenju bela stavka postala nepotrebna.

Prispelo čez 60 pobud
Kot je znano, se sodniki z novo plačno ureditvijo, ki jo določata zakon o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odlok o plačah funkcionarjev, ne strinjajo, ker so se jim plače s 1. marcem znižale. Pobuda okrožnega sodnika Aleša Zalarja za presojo ustavnosti je bila prva izmed več kakor 60, ki jih je prejelo ustavno sodišče.

Sodnike podpirajo tožilci
Z načinom izvedbe postopkov pri pripravi predpisov, ki urejajo področje, povezano z uveljavitvijo plačne reforme, niso zadovoljni niti v Društvu državnih tožilcev. Po njihovem mnenju je postopek sprejemanja potekal prehitro, zato je bilo premalo dialoga s predstavniki skupin, na katere se reforma nanaša. Društvo državnih tožilcev zato podpira prizadevanja sodnikov, da z uporabo zakonitih pravnih sredstev zaščitijo svojo neodvisnost.

Na beli stavki 370 sodnikov
O razmerah bo razpravljal tudi sodni svet, ki je ustavno sodišče opozoril, da lahko znižanje sodniških plač negativno vpliva na sodni sistem, saj se bo zmanjšala učinkovitost sodnikov. Belo stavko, kar pomeni, da sodniki delajo le toliko, kot predpisuje normativ, pa podpira že 370 sodnikov.