Upravno sodišče je ugotovilo, da ni sporno, da predstavnik madžarske manjšine v DZ-ju Ferenc Horvath opravlja funkcijo poslanca in funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti. Pritožba zoper sodbo ni dovoljena. Horvath je sodbo na novinarski konferenci v Lendavi opredelil kot precedenčno za druge podobne postopke in izrazil upanje, da bo vplivala tudi na sodbe glede nezdružljivosti njegovih funkcij poslanca in zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Kot je še pojasnil, je upravno sodišče 3. junija v upravnem sporu, ki ga je sprožil zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), tudi razsodilo, da se ugotovitve KPK-ja glede nezdružljivosti funkcij odpravijo. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tudi stroške upravnega spora.

Horvath v obeh primerih zastopa interese madžarske narodne skupnosti

Kot piše v sodbi, Horvath interese madžarske narodne skupnosti zastopa kot poslanec DZ-ja in kot član Sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. Narodni skupnosti sta po ustavi neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v DZ-ju. Tako po mnenju sodišča ne gre za nezdružljivost funkcij in ne za nasprotje interesov.

Poleg tega KPK v svojih ugotovitvah ni pojasnil, kakšna nasprotja interesov obstajajo v konkretnem primeru. Pri dejanskem nasprotju interesov gre namreč za neposreden vpliv zasebnega interesa na izvajanje javne funkcije, kar lahko privede do dajanja neupravičene koristi s posameznikom povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih, česar pa KPK ni ugotavljal in ne ugotovil, navaja sodba.

Sodišče še meni, da KPK pri ugotavljanju nezdružljivosti funkcij ni interpretiral določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ustavno skladno. Pri razlagi zakona namreč ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec pri sprejetju določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije imel namen predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki ga priznava ustava.

Poslanec pričakuje opravičilo, od predsednika KPK-ja pa premisleku o odstopu

"Sodišče očita KPK-ju marsikatero zadevo, tudi kršenje ustavnih pravic, tudi da določeni upravni postopki niso bili pravilno izpeljani. V obdobju, ko je trajal ta postopek, je bilo name naslovljenih veliko kritik, žaljivk, bil sem velikokrat obdolžen nekega koruptivnega dejanja in podobno," je opozoril Horvath. Kot je dodal, bi pričakoval, "da se bodo ljudje, ki so to opravljali, javno opravičili, glede na razsodbo oziroma vse, kar je v njej zapisano, pa bi pričakoval, da predsednik KPK-ja razmisli o svojem nadaljnjem delu in odstopu".

Njegov odvetnik Branimir Šijanec je izpostavil, da je sodba pomembna, ker opozarja na določene postopkovne napake KPK-ja v postopku ugotavljanja nezdružljivosti funkcij Horvatha, še pomembnejša pa zato, ker se je tudi vsebinsko opredelila glede nezdružljivosti funkcij glede razlage 27. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in podala ustavno skladno razlago tega člena v povezavi s pravicami madžarske narodne skupnosti.

KPK bo na sodbo glede Horvathove nezdružljivosti funkcij vložil revizijo

Iz KPK-ja so sporočili, da bodo na sodbo upravnega sodišča vložili revizijo. Kot so pojasnili, so se za to določili, ker je "področje nezdružljivosti funkcij izrednega pomena tako s postopkovnega kot vsebinskega vidika ter ga jemljemo zelo resno in ker v vsebinsko podobni zadevi še poteka postopek pred ustavnim in vrhovnim sodiščem". Glede spremembe zakona pa so pojasnili, da so vladi maja 2021 že predlagali poenotenje ureditve nezdružljivosti funkcij, a niso prejeli odziva.

V odzivu so zapisali, da je komisija od uveljavitve omenjenega zakona leta 2010 dvigovala standarde svojih postopkov in težila k profesionalizaciji svojega dela. Prvi člen zakona komisiji nalaga, da skrbi za krepitev pravne države. "V okviru vsega tega smo vedno upoštevali mnenja sodišč in sledili njihovim ugotovitvam," so zapisali.

Na komisiji ob tem pojasnjujejo, da bodo izpolnili "vse obveznosti, ki so zapisane v izreku sodbe, v katerem pa ni zahteve po opravičilu". Dodali so, da kadar je izrek sodbe zahteval opravičilo, so se tudi opravičili. Glede odstopa predsednika KPK-ja pa so pojasnili, da "odločitve o določeni zadevi ne sprejme zgolj predsednik komisije. Postopek pred komisijo je dvodelen: najprej strokovna služba profesionalno, zakonito in strokovno preuči zadevo in v zvezi z njo pripravi gradivo, nato pa o njej na podlagi istih vrednot odloča še senat v sestavi treh članov."