Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je oba primera pod drobnogled vzela v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopek proti poslancu madžarske manjšine Ferencu Horvathu zaradi nezdružljivosti funkcij so uvedli na podlagi prejete prijave, postopek zoper župana Stanislava Rojka pa na lastno pobudo.

Župan opravlja tudi funkcijo zakonitega zastopnika, direktorja gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona, d. o. o., poslanec pa ob poslanski opravlja še funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. V obeh primerih gre za funkciji v osebah javnega oziroma zasebnega prava, ki sta nezdružljivi s funkcijo poklicnega funkcionarja, navajajo v KPK-ju.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom, so zapisali v sporočilu za javnost.

KPK: Nezdružljivosti še nista odpravila

Funkcija poklicnega funkcionarja poslanca Horvatha je tako nezdružljiva s članstvom v svetu Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava, ki je oseba javnega prava. Prav tako je funkcija poklicnega funkcionarja župana Rojka nezdružljiva z dejavnostjo zastopanja, kot jo opravlja direktor gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona, so pojasnili.

KPK je oba funkcionarja opozoril, da njuni funkciji nista združljivi s funkcijama poklicnega župana in poslanca, ter ju hkrati pozval, da v treh mesecih nezdružljivosti odpravita, kar pa omenjena funkcionarja še nista storila. Zato na podlagi zakona o integriteti KPK-ja javnost obvešča o svojih ugotovitvah.

Horvath s pritožbo na odločitev KPK-ja

Horvath je v odzivu za STA dejal, da ugotovitev KPK-ja ne komentira, saj da je o omenjeni zadevi že vse povedal pred dvema letoma, ko je protikorupcijska komisija odločila, da njegova funkcija predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni združljiva s poslansko.

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je sicer krovna organizacija, v katero se združujejo občinske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Člane sveta, najvišjega organa Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti imenujejo sveti občinskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti v skladu z določbami statuta, je pojasnil Horvath, ki trenutno sicer zaseda mesto predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ob tem pa je tudi član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava.

Horvath je sicer maja letos na odločitev KPK izpred dveh let podal pritožbo na upravno sodišče. Ob tem predlaga, da sodišče ugotovi kršitve ustavnih pravic, in sicer 22. člena Ustave, ki zagotavlja enako varstvo pravic, in 43. člen, ki zagotavlja volilno pravico. Ob tem v tožbenem zahtevku še predlaga, da KPK s svoje spletne strani odstrani vse objavljene dokumente iz njegovega primera.

Župan Rojko se ne strinja s KPK-jem

Gornjeradgonski župan Rojko se ne strinja z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da ni odpravil nezdružljivosti funkcij, ker je hkrati direktor gospodarske družbe. Ob tem med drugim navaja, da trimesečni rok, ki mu ga je postavila komisija, še ni potekel.

"Dopis sem dobil 29. septembra in tudi zato sem presenečen, da že pred rokom komisija za preprečevanje korupcije javno sporoča, da nisem upošteval priporočil", je Rojko pojasnil in dodal, da na občini ni zaposlen 100-odstotno, ampak zgolj 88,5-odstotno, za kar prejema sorazmerno nižjo plačo, še vedno pa je zaposlen tudi v podjetju.

"Za tako obliko zaposlitve od 1. marca 2019, ko sem si na tak način uredil zaposlitveni status, sem dobil soglasje ministrstva za javno upravo in s tem menil, da do konca mandata, ko se bom upokojil, lahko na tak način opravljam delo. Moje stališče je, da se me lahko vsaj v 12,5 odstotka zaposlitvenega statusa smatra kot nepoklicnega župana, saj v polni meri opravljam vsa dela župana, kljub nižjemu zaposlitvenemu statusu in tudi nižji plači," pravi Rojko.

KPK meni drugače in ga obravnava kot poklicnega funkcionarja s popolnim zaposlitvenim statusom. Rojko pa trdi, da sme kot nepoklicni župan voditi tudi podjetje. Sam je v podjetju tudi solastnik, zakonodaja pa mu po njegovih besedah daje pravico do upravljanja s svojim premoženjem.

Ob tem pripominja, da dela v majhnem gozdarskem podjetju Gozdarstvo Gornja Radgona, ki z lokalno skupnostjo, ki jo vodi, nima nobenih povezav. Podjetje pridobiva les v Pomurju in to ne predstavlja nobenega tveganja za javni interes, ne vpliva na objektivnost in nepristranskost opravljanja moje funkcije kot župana, pa tudi ne ogroža integritete funkcije župana, je sklenil Rojko.