Čeprav naj bi imela višja sodnica Katarina Marolt Kuret tudi sama več let najeto posojilo v švicarskih frankih, se po poročanju portala Necenzurirano iz sojenj, povezanih s to problematiko, ni izločala. Iz javno dostopnih gradiv je po pisanju portala razvidno, da je sodnica od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v švicarski valuti. Od tega je bila v petih zadevah poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa tudi predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal.

V vseh devetih primerih je sodni senat višjega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, torej na škodo bank. V nekaterih primerih je tudi spremenil sodbo prvostopenjskega sodišča in pogodbe v frankih, zaradi katerih so posojilojemalci tožili banke, označil za nične.

Sodnica naj bi skupaj s soprogom leta 2008 pri Unicredit Banki Slovenija najela 20-letno posojilo za nekaj več kot 163.000 frankov. To je takrat pomenilo okoli 100.000 evrov. Posojilo naj bi zavarovala s hipoteko na svoji nepremičnini. Zaradi odločitve švicarske centralne banke, ki od sredine januarja 2015 naprej ni več umetno vzdrževala tečaja franka, pa se je tudi to posojilo, kot številna druga posojila v frankih, močno podražilo.

Po neuradnih informacijah Necenzurirano, ki jih je portalu potrdilo več virov, je sodnica pred časom vložila tudi tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako sodilo tudi na podlagi prakse, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču kot drugostopenjskemu sodnemu organu.

Predsednik višjega sodišča: Sodnica ne bi smela odločati o tožbah posojilojemalcev

Sodnica portalu za zdaj ni odgovorila na vprašanja. Po poročanju Radia Slovenija je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan jasen, da sodnica, ki je sama imela posojilo v švicarskih frankih, nikakor ne bi smela odločati o tožbah posojilojemalcev proti bankam in bi morala biti brez dvoma izločena. V zagovor sodišču, ki sodnice ni izločilo iz odločanja, pa je pojasnil, da tega, da je tudi sama imela posojilo v švicarskih frankih, niso mogli vedeti, saj jih o tem ni obvestila.

"Sodnik je tisti, ki mora presoditi, ali na njegovi strani obstajajo okoliščine, ki bi lahko kazale na morebitno pristranskost oz. je dovolj tudi videz pristranskosti pri splošni javnosti ali pri strankah. V takšnem primeru je absolutno iniciativa pri njem oz. on je tisti, ki mora podati predlog, ali pa seveda stranke, če za takšne okoliščine izvedo," je dejal Panjan.

Radio Slovenija ob tem še navaja, da je sodnica prvi predlog za izločitev podala novembra lani, pa še to ne, kot pojasnjujejo na sodišču, ker je sama vložila istovrstno tožbo v Celju, ampak, kot je navedla, zaradi spremenjene sodne prakse, ki je bila pred tem v korist bank, in ne potrošnikov. Izločena je bila potem v devetih primerih.

Višje sodišče obveščeno šele novembra 2024

"Sodnica je bila tako od februarja 2024 na tej podlagi izločena iz vseh zadev, v katerih je bil predmet obravnave posojilo v švicarskih frankih," je za STA navedel direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden.

Da je sodnica tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v švicarskih frankih, pa so na ljubljanskem višjem sodišču prvič izvedeli iz njenega predloga za izločitev v novembru 2024, je dodal Grden.

"Pred tem je sodnica svoj predlog za izločitev temeljila na okoliščini, da je sama kreditojemalka in da se je spremenila sodna praksa v korist le teh; tudi tem predlogom smo ugodili," je poudaril. "Predsednik sodišča nima vzvoda, da sodnika izloči iz sojenja v konkretni zadevi, če tega ne predlaga predlagatelj, torej stranka ali sodnik sam," je še dodal Grden.

KPK primera ne pozna

Predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi, ki primera sicer ne pozna, opozarja na zlato pravilo, da se nikoli ne smeta mešati javni in pa zasebni interes, je navedel Radio Slovenija.

V Slovenskem sodniškem društvu (SSD) ravnanja sodnice za zdaj ne morejo komentirati, obžalujejo pa vsako ravnanje, ki meče slabo luč na poklicno etiko sodnikov in sodnic. Ob tem pojasnjujejo, da v okviru sodniškega društva sicer deluje svet za sodniško etiko, ki svetuje članom glede vprašanj sodniške etike in sprejetja stališča do spoštovanja kodeksa sodniške etike. Glede na pravila društva to stori le na zahtevo člana društva, poudarjajo.

"Če se bo na svet za sodniško etiko Slovenskega sodniškega društva obrnil kdo izmed kolegov sodnikov v zvezi s to zadevo, jo bo svet seveda obravnaval in bomo javnost in sodnike s tem seznanili," je sporočila predsednica društva Vesna Bergant Rakočević.

Za disciplinsko ukrepanje zoper sodnike je pristojen Sodni svet, postopkovni vzvodi v posameznih konkretnih postopkih pa so v skladu s procesnimi pravili stvar predsednika sodišča, je dodala. Na Sodnem svetu z omenjeno zadevo še niso seznanjeni, bodo pa članek portala Necenzurirano obravnavali na seji 6. marca in po potrebi sprejeli določeno stališče oziroma se bodo odločili glede morebitnega nadaljnjega ukrepanja, so navedli za STA.

Profesor gospodarskega prava, ki naj se ne bi zavedal tveganj

Pretekli četrtek je Necenzurirano pisal o še eni zgodbi, povezani s posojili v frankih. Portal je tako razkril, da mora OTP banka, ki je nastala po združitvi Nove KBM in SKB banke pod okriljem madžarskega OTP-ja, Borutu Bratini, profesorju gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, specializiranemu za področje bančništva in financ, vrniti 54.000 evrov, ker pred najetjem posojila v frankih ni vedel, kakšna so tveganja.

Pri tem na portalu problematizirajo siceršnje dejstvo, da so sodišča v več primerih ugodila tudi posameznikom, ki še zdaleč ne veljajo za običajne potrošnike brez osnovnega vedenja o bančništvu in kreditnih tveganjih. Pri Bratini pa so poudarili še, da je bil leta 2008, ko je najel posojilo, tesno vpet v delovanje in dogajanje okrog takratne Nove KBM in da mu je šla banka takrat zaradi njegovega statusa in položaja ter na podlagi pogajanj pri odobritvi posojila tudi nekoliko na roko. Ne Bratina ne OTP banka portalu za zdaj nista odgovorila na vprašanja v povezavi z zgodbo.