"Voznik, sodeč po posnetku, ni bil kriv ničesar. Položaj je želel rešiti po tem, ko je vanj priletel osebni avtomobil. Morda je v tem nekoliko preveč premaknil volan … Sam svoje kandidate učim, da je v takšnih ekstremnih situacijah prva izbira zavora. Ko zmanjšamo hitrost, je nato lažje izvesti tudi kakšen popravek z volanom," razloži Roman Strehar, inštruktor vožnje za vozila C-kategorije pri Avtošoli Ježica. Kot doda, so tovorna vozila neprimerno občutljivejša na sunkovite premike z volanom, saj je težišče tovornjaka precej višje, kot je pri avtomobilu.

"Težava pri večjih vozilih je visoko težišče in velika masa. Čeprav so zavore kakovostne, se tako vozilo precej težje ustavi kot osebni avtomobil. Vozniki avtomobilov, ki se niso nikoli peljali s tovornjakom, ne vedo, da tovornjak potrebuje več prostora, da se ustavi, in da je manevre težje izvajati."

Sorodna novica Voznik cisterne, ki je padla z viadukta Malence, je umrl

Višja betonska ograja bi najverjetneje zaustavila padec tovornjaka

Viadukt na razcepu Malence je bil grajen med letoma 1996 in 1999 in vsi elementi so grajeni v skladu s takrat veljavnimi predpisi, pojasni Jan Sajovic z oddelka za prometno varnost na Darsu. A dejstvo je, da so se standardi v zadnjih letih precej spremenili. V času gradnje viadukta Malence je veljalo, da so betonske varnostne ograje visoke 80 ali 100 centimetrov. Nikjer ni bilo določeno, kakšen je kriterij za eno ali drugo višino, in projektant se je odločil za ograjo, visoko 80 centimetrov, pojasni Sajovic.

"Zahteve s področja prometne varnosti so vedno ostrejše, saj želimo število žrtev zmanjšati na minimum. Posledica tega pa je nadgrajevanje predpisov," razloži Sajovic. Ko se bo delala rekonstrukcija tega odseka, se bodo upoštevali trenutno veljavni predpisi. "Kar pomeni, da bodo vgrajene bistveno močnejše varnostne ograje, ki zadržijo tovorno vozilo težko do 38 ton. To je v skladu z evropskim standardom in usmeritvami Darsa. Tu smo znotraj Darsa nadgradili predpise in uporabljamo bistveno varnejše elemente," pove Sajovic.

Sodobne ograje zadržijo 38-tonsko vozilo

Trenutni predpisi določajo, da je na objektih treba postaviti ograje, ki zadržujejo najmanj 16 ton težko vozilo. "A na Darsu smo se že pred štirimi leti odločili, da na vseh takih objektih uporabljamo ograje, ki zadržijo 38-tonsko vozilo. To pomeni, da pri vseh rekonstrukcijah in investicijah zagotavljamo postavitev takih ograj." Take ograje so visoke od 120 do 130 centimetrov in bi prazno cisterno, ki je v sredo zgrmela z viadukta Malence, najverjetneje zadržale.

Sajovic pojasni, da na Darsu na viaduktih sicer ne zaznavajo večjega števila nesreč kot drugod. "Po naših evidencah viadukti niso nevarnejši kot odprta trasa." Spomni pa na dve hujši nesreči, ki sta se v zadnjih letih zgodili na viaduktih.

"Ena nesreča se je zgodila na nadvozu na Dolgem mostu v Ljubljani na razcepu Kozarje. Vozilo je prebilo jekleno varnostno ograjo in obviselo z mostu. Voznik je umrl. Druga nesreča se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer se je tovornjak zaradi okvare ustavil na pasu za počasna vozila, drugo vozilo je trčilo vanj, pri čemer je vozilo ostalo na cesti, voznika pa je sunek odbil čez ograjo viadukta. V tem primeru viadukt in oprema ceste nista imela vpliva na potek nesreče. Če ne bi bilo višine skoraj 15 metrov, bi voznik morda lahko preživel … A ograja je tam odigrala svojo funkcijo." Vozilo je zadržala na cesti.

Na Malencah sanacija v kratkem ni predvidena

"Ograje na viaduktu na razcepu Kozarje pa pospešeno menjavamo. Jeklene varnostne ograje so namreč še nižje od betonskih – merijo 75 centimetrov. Na šestih objektih smo jih že zamenjali z betonskimi, višine 120 centimetrov, in imamo trenutno razpis za še štiri take objekte," pojasni Sajovic. So med njimi tudi Malence? Žal ne. "Kakšne večje sanacije v kratkem ni predvidene," odgovori Sajovic. Ko pa bo, bodo ograje zamenjane in usklajene "s trenutno veljavnimi predpisi", zagotavlja Sajovic. Do takrat pa velja verjeti, da je omejitev na viaduktu z razlogom 80 kilometrov na uro.

Sicer pa dejstvo, da je bila cisterna prazna, pri nesreči ni igralo kakšne bistvene vloge, kvečjemu bi to lahko bila olajševalna okoliščina. "Granulat plastike, ki je bil v cisterni, ni tekočina in ne vpliva na bočne pritiske. Pa tudi sicer so znotraj cisterne prekati, ki preprečujejo pljuskanje tekočin. Če tega ne bi bilo, bi tekočina pri bočnem trku v ograjo pritisnila na tisto stran stene, na katero vozilo trči, in bi bilo teh prevrnitev še bistveno več," pojasni Sajovic.

Bi morali uvesti izpit iz varne vožnje za voznike tovornih vozil?

Kot opozarja inštruktor Strehar, nekateri naredijo izpit iz C-kategorije v poletnem času in v času inštrukcij niso nikoli izkusili zimskih razmer ali spolzke ceste. "Zato jim svetujem, naj – ko prvič naletijo na sneg – na parkirišču ali neprometni površini poskusijo ustaviti težko tovorno vozilo, zavijati itn."

V tujini, predvsem v Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah, že uvajajo obvezen tečaj varne vožnje, kot ga pri nas poznamo za voznike začetnike B-kategorije. Kot opisuje Strehar, v tujini na poligonu za tovornjake "simulirajo spolzko podlago, zanašanje vozila itn.".

"V Avstriji imajo celo posebej prirejen tovornjak, ki ga načrtno prevrnejo, a ga nato ujame pomožno kolo." Takšne simulacije so pomembne zato, da vozniki večjih vozil dojamejo, da se že pri zelo majhni hitrosti tako vozilo lahko prevrne. Strehar se zato zelo zavzema, da bi se varna vožnja za C-kategorijo uvedla tudi pri nas. "A edini poligon, ki bi bil za to primeren, je Vransko, preostali so premajhni," je prepričan.