"V Svizu že leta podpiramo tudi, da bi se v javnih šolah pripravljala zdrava hrana lokalnega izvora, kar bo po našem prepričanju popolnoma nemogoče, če bodo zasebni izvajalci pripravljali hrano za desetine ali celo stotine šol po celotni Sloveniji. To se ta trenutek v resnici že dogaja, saj je po naših podatkih že več kot 60 osnovnih šol kuhinje prepustilo v izvajanje zasebnikom (največkrat se omenja francosko multinacionalno podjetje Sodexo). Ob tem številka, da se v kuhinjah vrtcev in šol letno nakupi za več kot 119 milijonov evrov živil, sama po sebi kaže, kako velik bi bil lahko interes zasebnikov po prevzemu vrtčevskih in šolskih kuhinj," so med drugim 3. novembra zapisali v Svizu.
V nekaterih občinah naj bi župani tudi pritiskali na šole, se privabijo zunanje izvajalce za pripravljanje hrane, so posvarili v Svizu, ki so zahtevali tudi, da se na to odzove pristojna ministrica.

Ker je 60 precej visoka številka, smo se najprej pozanimali na ministrstvu za izobraževanje (MIZŠ), koliko osnovnih šol je po njihovih podatkih oddalo kuhinje zasebnikom. Uradne številke se močno razlikujejo od tistih, ki jih je ponudil Sviz, saj ima ministrstvo zavedenih le 10 takšnih šol (Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, OŠ Antona Globočnika Postojna, OŠ Bovec, OŠ Helene Puhar Kranj, OŠ Križe, OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper, OŠ Škofja Loka – mesto, OŠ Simona Kosa Podbrdo, OŠ Vide Pregarc Ljubljana in Waldorfska šola Ljubljana).

Pri štirih izmed njih smo se zato pozanimali, zakaj so se odločili za to, da kuhinjo prepustijo zunanjemu izvajalcu, ali so se cene in kakovost potem kakor koli spremenile, ali so z zunanjimi izvajalci imeli kdaj kakšne težave, ali so doživljali kakšne pritiske županov ali občin ter koliko jih to stane.

Kuharice morala iskati kar po vasi
Ravnatelj OŠ-ja Helene Puhar iz Kranja, Janez Cuderman, nam je pojasnil, da jim zunanji izvajalec hrano pripravlja že od leta 2001, zato je bolj ali manj nemogoče povedati, kakšna je bila kakovost hrane predtem. Kaj pa zunanji pritiski? "Mislim, da je bila odločitev nekdanjega ravnatelja avtonomna in da jo je sprejel brez zunanjih pritiskov," je zapisal v odgovoru, pri čemer je dodal, da jih je zasebnik lani stal 41.150 evrov.

Malce drugačna pa je zgodba v Osnovni šoli Podbrdo. Ravnateljica Polona Kenda je pojasnila, da je bila izbira zunanjega izvajalca pravzaprav nujna. "Za ta korak smo se odločili, ker smo izredno majhna šola. Po sistematizaciji delovnih mest nam je pripadala četrtina kuharja, in če ni bil na bolniški, je bilo vse v redu. Ko pa ga ni bilo, ker smo 30 km oddaljeni od drugih zaselkov, sem po vasi iskali kuharice, da bi kuhale otrokom. Zgodilo se je tudi to, da je kakšna učiteljica šla kuhat, pa tudi jaz sem že morala enkrat kuhati makarone za 40 ljudi.

Zato smo se potem zmenili z domom upokojencev, kjer so nam šli na roko in so hrano prilagodili tudi za vrtec. Kakovost je ostala enaka, cene pa tudi. Osebno vidim samo prednosti in z njimi se da vse dogovoriti. In tudi oni so javni sektor," je pojasnila za zunanjega opazovalca na trenutke komičen položaj. Dom jim sicer izda račune, ki jih nato plačajo starši otrok po položnicah. Imajo pa vseeno zaposleno kuharico, ki hrano razdeli.

Zasebnik prevzel osebje šole
Deloma podobna zgodba je tudi v Osnovni šoli Križe. Tudi njih je sistematizacija prisilila v oddajanje kuhinje zunanjim izvajalcem, je pojasnila ravnateljica Erna Meglič. Ker jim je država plačala le 75 odstotkov plače kuharja na eni strani, po drugi pa so prišle zahteve po varčevanju, se je šola po dogovoru s starši odločila, da kuhinjo oddajo zasebniku. Na javnem razpisu so izbrali ljubljansko podjetje Slorest.
Pri tem ravnateljica priznava, da so bili na začetku pomisleki predvsem glede kakovosti živil, pri čemer je pristavila, da so že v razpisni dokumentaciji zapisali, da se morajo uporabljati kakovostna živila ekološke in domače pridelave. Trenutno so zadovoljni, saj težav niso imeli, cene na položnicah pa so ostale nespremenjene.

Kaj pa stroški? "Stroške prehrane plačajo učenci. Cene obravnavata in potrdita svet staršev in svet zavoda. Za uporabo našega prostora pa nam Slorest plačuje najemnino, s katero pokrivamo stroške tekočega vzdrževanja in osnovnih sredstev. Za plačilo stroškov elektrike, komunale in drugega skrbi podjetje samo," je pojasnila Megličeva. Dobra stran tega, je dodala, pa je bilo tudi to, da jim ni bilo treba odpustiti kuhinjskega osebja, saj ga je prevzel Slorest.

Obrokov ne pripravljajo sami tudi v ljubljanski Waldorfski šoli. "Naša kuhinja ni ustrezno opremljena za pripravo tako velikega števila kuhanih obrokov, zato nam že vrsto let hrano dostavljajo iz javne šole," so povedali. Želja po lastni kuhinji seveda je, a denarja za to nimajo, staršem pa računajo 3,28 evra oz. 3,48 evra za posamezno kosilo, odvisno, ali gre za osnovno ali srednjo šolo.

Šole se tako za zunanje izvajalce odločajo iz popolnoma objektivnih razlogov, kot sta pomanjkanje prostora ali kadra, in vsaj glede na naše primere ne kaže, da bi bili zadaj nekakšni pritiski občin, kakor trdi Sviz.

Pravila enaka za vse
Kot je povedal predstavnik za odnose z javnostmi uprave za varno prehrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Matjaž Emeršič, uprava "opravlja redne nadzore nad nosilci živilske dejavnosti na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavlja posamezni objekt". "Šole, ki imajo lastno kuhinjo, sodijo med objekte z največjo frekvenco pregledov." Kako pogosto se nad ponudniki hrane opravlja nadzor, je odvisno tudi od velikosti obrata, števila zaposlenih, načina priprave hrane, pojasnjuje Emeršič. Vendar ima večina šol preglede na leto in pol.

Poudaril je, da so zahteve za vse nosilce živilske dejavnosti enake in so določene z zakonodajo. Šola pa je že po zakonodaji dolžna preveriti dobavitelja živil, vendar način preverjanja ni predpisan: "Lahko zahtevajo določene izjave, dokazila glede notranjih kontrol, fotokopije zapisnikov inšpekcijskih pregledov itd."

Če uprava ugotovi kršitev predpisov, sledi tudi denarna kazen, ki pa je odvisna od teže prekrška. "Za prekrške, ki pomenijo neposredno ogrožanje zdravja ljudi, znaša globa za pravne osebe od 15.000 do 32.000 evrov, za samostojne podjetnike od 3.000 do 10.000 evrov, za odgovorne osebe od 1.500 do 2.000 evrov in za posameznike od 1.000 do 1.200 evrov. Za druge prekrške znaša globa za pravne osebe od 2.000 do 15.000 evrov, za samostojne podjetnike od 800 do 12.000 evrov, za odgovorno osebo od 200 do 1000 evrov in za posameznike od 100 do 500 evrov," je še pojasnil Emeršič.