Vlada Roberta Goloba je presodila, da je zakon nemogoče začeti izvajati z januarjem 2023, kot je predvideval prvotni zakon, zato je v DZ poslala predlog sprememb zakona, ki je bil pozneje tudi potrjen in ki predvideva zamik začetka izvajanja zakona.

Prvotni pripravljavci, stranka SDS, ki je tudi zbrala in vložila podpise, zdaj zakon pred noveliranjem branijo na referendumu. Zakaj? Kaj spremembe sploh prinašajo? O tem so govorili tudi v nocojšnjem soočenju v okviru referendumske kampanje.

Na razgretem soočenju, ki ga je vodila Andreja Gregorič, je svoja stališča do spremembe zakona predstavilo deset prijavljenih razpravljavcev.

Novo socialdemokracijo in Društvo Davkoplačevalci se ne damo je zastopal Vili Kovačič, združenje Gibanje za otroke in družine predstavlja Aleš Primc. Vesna Mujaković je predstavnica Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke Slovenije, v imenu Zbora za republiko pa je nastopal Janez Remškar. Med razpravljavci so bili še Alenka Forte, Zvone Černač iz SDS-a, Luka Mesec iz stranke Levica in Danijel Bešič Loredan iz Gibanja Svoboda. Zavod za kulturo raznolikosti Open je zastopala Biserka Marolt Meden, SD pa Mija Javornik.

"Pred slabim letom je bil sprejet zakon, ki prinaša bistveno več pravic tistim, ki potrebujejo pomoč drugih. Sredi leta je vlada prišla z zakonom, ki ukinja pravice, ki so bile uzakonjene, zato je treba ta škodljivi zakon zavrniti in glasovati proti. Smo kakšen mesec pred januarjem 2023, ko bi se morali pogovarjati, kako se bodo rešitve iz zakona, sprejetega pred letom dni, uveljavile, kako bodo ljudje dobili dodatne pravice. Namesto tega se pogovarjamo, kako na referendumu zavrniti škodljiv referendum in glasovati proti, ker druge poti ni več," je dejal Zvone Černač iz SDS-a. "Kaj zakon, ki bi ga bilo treba uveljaviti s 1. januarjem, prinaša? Neki oskrbovanec v DSO-ju, ki potrebuje pomoč pri hranjenju, oblačenju 24 dni, mora te storitve plačati iz lastnega žepa. Po novem zakonu, sprejetem pred letom dni, mu tega ne bi bilo treba."

Tadej Ostrc, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, je v uvodu dejal, da se vlada zaveda svoje odgovornosti in pomembnosti tematike dolgotrajne oskrbe. "Na ministrstvu za zdravje dejavno iščemo rešitve z vsemi deležniki na področju dolgotrajne oskrbe. Junija, ko smo prevzeli vodenje, smo takoj aktivno pristopili k pregledu veljavnega zakona in tudi po mnenju pravne stroke v zdaj veljavnem zakonu obstaja kar nekaj pravnih nedoslednosti. Druga stvar, ki je zelo bodla v oči, je bilo to, da je bil zakon izjemno neusklajen s civilno družbo in zakonodajnopravno službo. Zdaj veljavni zakon je po mnenju vrha pravne stroke tako pomanjkljiv, da ne more doseči svojega namena. Najbolj pereč je časovni zamik. To v praksi pomeni, da veljavni zakon, ki ga je vložila nekdanja koalicija, predvideva pogoj 24-mesečne vključitve v obvezno zavarovanje s področja dolgotrajne oskrbe, šele potem ima oskrbovanec možnost vključitve v dolgotrajno oskrbe. Zdaj pa je minilo šele 13 mesecev. V praksi to pomeni, da noben upravičenec po tistem veljavnem zakonu ne bi prišel do pravic dolgotrajne oskrbe pred 1. januarjem. Druga težava je težava prevedbe pravic: trenutno veljavni zakon sploh ne govori o tem, katere pravice se prevedejo in v katere nove pravice se prevedejo."

Kot je dejal, pripravljajo rešitve, pri katerih sodelujejo številni deležniki. "Vsi resursi so vpeti v to, da bomo takoj po uspešnem izidu referenduma v zakonodajno proceduro vložili rešitve, ki bodo omogočale, da s 1. 1. 2023 ne bo nihče ostal brez dolgotrajne oskrbe."

Celotno soočenje si lahko ogledate na spodnji povezavi.