"Kljub koncu epidemije in sproščanju ukrepov študij še vedno ne poteka popolnoma v živo, saj je način izvajanja v domeni posameznih visokošolskih zavodov ali celo nosilcev predmetov. Vmes je minilo tudi že eno izpitno obdobje. Odveč je že ponavljati, da kakovost študija na daljavo ni primerljiva s študijem v živo; z vidika pridobivanja znanja je bilo celotno letošnje študijsko leto izgubljeno," so poudarili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

Opozorili so tudi na neenakosti v socialnih položajih študentov, zaradi česar je lahko študijski uspeh ogroženih posameznikov nižji. Opozorili so predvsem na nedostopnost kakovostne internetne povezave, deljenje računalniške opreme s sorojenci in pomanjkanje mirnega okolja za koncentracijo ter študij. To lahko vodi v neopravljene študijske obveznosti, so poudarili.

Izrazili so tudi zaskrbljenost glede duševnega zdravja študentov. "Izjemno pomemben dejavnik pri študijski uspešnosti, ki ga je epidemija covida-19 postavila celo na prvo mesto, pa je duševno stanje in zdravje študentov. To je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v času epidemije katastrofalno. Kar do 25 odstotkov mladih v starostni skupini med 18. in 29. letom kaže tveganje za pojav depresivne motnje. S tem so mladi psihološko najbolj ogrožena starostna skupina prebivalcev Slovenije," so zapisali. Kot razlog za tovrstne duševne stiske so navedli predvsem slabši gmotni položaj in pomanjkanje socialnih stikov.

Zato od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakujejo, da zagotovi dodatno študijsko leto vsaj za študente, ki so bili v tekočem letu zaradi epidemije covida-19 izjemno prizadeti. Ob tem so poudarili, da so bili zaradi oteženega študijskega procesa in pomanjkanja socialnih stikov prizadeti vsi študentje, ne le tisti, ki jih je bolezen neposredno doletela. Zato so pristojno ministrstvo in vlado pozvali, da v prihajajočem protikoronskem zakonu zagotovi dodatno študijsko leto vsem študentom brez dodatnih pogojev.

Zahteve predstavila tudi iniciativa Študenti še obstajamo

Iniciativa Študenti še obstajamo je pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport danes predstavila zahteve za reševanje težav študentov, ki se nanašajo na študijsko, bivanjsko in ekonomsko problematiko, nato pa so jih predali ministrstvu.

Kot je zahteve študentov povzela profesorica

na ljubljanski fakulteti za družbene vede Mirjana Ule, si študenti želijo kratkoročno odprtje fakultet tudi v primeru ponovne epidemije, tako kot je odprto gospodarstvo. Dolgoročno pa si želijo "reaktivirati aktivni državljanski status mladih in študentov", da bi se jim omogočilo aktivno politično državljanstvo.

Svoje zahteve so sicer oblikovali v tri sklope. V sklopu študijske problematike zahtevajo podaljšanje statusa za študente, ki jim zaradi covida-19 ni uspelo dokončati študijskih obveznosti, da se celoten program v novem študijskem letu izvaja na fakultetah in bodo tudi v primeru nove epidemije fakultete in knjižnice odprte v zeleni, rumeni, oranžni in rdeči fazi. Poleg tega zahtevajo, da bo omogočeno prehajanje meja zaradi študijskih obveznosti in upoštevanje bolniških izostankov zaradi covida-19.

Dotaknili so se tudi bivanjske problematike. Zahtevajo odprte študentske domove vse leto, ne glede na epidemične razmere. Želijo si, da bi se povečalo število študentskih postelj in da bi bile te na voljo tudi za tuje študente.

Problematika dostopa do stanovanj

Mladi raziskovalec s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner je opozoril, da mladi zaradi porušenega razmerja med višino plač in cenami nepremičnin nimajo dostopa do stanovanj. Kritično je komentiral, da študentom niso bila omogočena ugodna posojila za gradnjo, kot je bilo to omogočeno njihovim staršem. Mlade je opisal kot "prvo pravo slovensko generacijo".

Z zahtevami zaradi ekonomske problematike upajo na vračanje kupnine ali prenos dobroimetja za neuporabljene študentske vozovnice ter uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka za vse študente in socialni dodatek k temu za socialno ogrožene študente. Ker so študenti v letošnjem študijskem letu zaradi epidemije porabili manj študentskih bonov, bi si želeli, da neporabljeni denar država nameni ogroženim študentom.