Sova naj bi na državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava. Po poročanju STA-ja ne na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) ne na tožilstvu in policiji ovadbe niso potrdili. Prvi je o ovadbi poročal Reporter, vložena naj bi bila pred dvema tednoma.

Bobnar in Lindav naj bi kaznivo dejanje storila s tem, ko sta na zaslišanju v državnem zboru govorila o ozadju aretacije domnevnih ruskih vohunov, čeprav je bil primer označen s stopnjo tajnosti. Na Sovi informacij o vloženi kazenski ovadbi niso potrdili, saj konkretnih postopkov v zadevi, ki je označena s stopnjo tajnosti, ne more pojasnjevati, so navedli za STA.

Kot so pojasnili za Radio Slovenija, se glede ravnanja s tajnimi podatki od vseh deležnikov utemeljeno pričakuje, da dosledno upoštevajo določbe zakona o tajnih podatkih. Vsak, ki mu je bil zaupan tajni podatek ali se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je tako odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti. Na vsako ravnanje v nasprotju z določbami zakona o tajnih podatkih pa se morajo pristojni organi ustrezno odzvati.

Tudi na policiji na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne osebe, zaradi spoštovanja določil o varstvu osebnih podatkov ne morejo odgovoriti. "Prav tako pa pojasnjujemo, da je pooblaščena oseba podatke, o katerih sprašujete, označila za tajne, njihovo razkritje nepooblaščenim osebam bi namreč lahko povzročilo škodljive posledice," so opozorili. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je za STA navedlo, da niso prejeli nobene ovadbe zoper Bobnar in Lindava.

Zaprositi bi morala za odvezo molčečnosti?

Kot piše Reporter, naj bi Bobnar in Lindav kaznivo dejanje storila s tem, ko sta na zaslišanju v DZ-ju govorila o ozadju aretacije domnevnih ruskih vohunov. Primer je bil označen s stopnjo tajnosti, a Bobnar in Lindav pred tem pristojnih institucij nista zaprosila za odvezo molčečnosti. Kot je pred kratkim pojasnila Sova, take zahteve ni podala niti navedena komisija. Zahtevo za razrešitev dolžnosti varovanja tajnih podatkov za Lindava, ki se nanaša na sodelovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, uprave kriminalistične policije in Generalne policijske uprave s Sovo pri izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov, je komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) 6. novembra naslovila na generalnega direktorja policije Senada Jušića. Ta je zaprosilo odstopil Sovi, a je agencija odločila, da se Lindava zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov.

Po nekaterih informacijah naj bi policija izvajala tudi ustrezne notranje varnostne postopke zoper Lindava, ki je še vedno v službi na policiji. Posledica teh postopkov bi lahko bila, da bi tako Lindav kot Bobnar izgubila dostop do tajnih podatkov, je poročal Radio Slovenija.

Bobnar zavrača očitke

Nekdanja ministrica vztraja, da za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ni potrebovala nikakršne odveze molčečnosti, in hkrati zavrača vsakršne očitke in špekulacije v povezavi s tem, ki krožijo po medijskem prostoru, je v odzivu zapisal njen odvetnik Luka Švab.

Švab je v imenu Bobnar dejal, "da gre gotovo za poskus diskreditacije in predvsem odvračanja pozornosti od nepravilnosti in kršitve zakonodaje, o katerih je gospa Bobnar javno spregovorila".

Poudaril je, da je Bobnar pri svojem pričanju ravnala z vso potrebno skrbnostjo in skladno z zakonodajo. Izpostavil je tudi 6. člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.

"Podane prijave glede nepravilnosti in nedopustnih ravnanj oseb na najvišjih funkcijah v državi v za to predpisanih postopkih pred pristojnimi institucijami, ki so eden temeljev demokratične države, pa že po sami naravi stvari ne morejo škoditi interesom države ali ogrožati nacionalne varnosti, temveč prav nasprotno – so namenjene zaščiti načela vladavine prava, za kar se zavzemamo," je zapisal Švab.

Bobnar naj bi namreč na zaprtem delu seje preiskovalne komisije dejala, da je v času, ko je še bila ministrica, dobila tudi informacijo, da naj bi se premier Robert Golob osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov. Trdila naj bi, da je za to informacijo izvedela od Lindava.

Na Sovi so te navedbe zavrnili kot neresnične. Direktor Sove Joško Kadivnik je Knovsu 9. novembra predstavil več operativno-taktičnih razlogov za določitev mogočih datumov izvedbe aktivnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Sova pa naj bi predlagala izvedbo aktivnosti šele 5. decembra tudi zaradi možnosti povračilnih ukrepov Rusije. Dan pred tem, 4. decembra, je namreč v Sloveniji potekal drugi krog lokalnih volitev. Sova je pojasnila tudi, da so takoj po prijetju ruskih vohunov 5. decembra o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in morebitnih posledičnih tveganjih pisno obvestili zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico Bobnar. Po neuradnih informacijah STA-ja je bil datum preiskave tudi usklajen z vsemi organi, ki so sodelovali pri njej, torej tudi s tožilstvom in policijo.

Kot je še dodal Švab, z morebitno kazensko ovadbo niso seznanjeni, bodo pa v nadaljnjih postopkih "brez težav pojasnili in pred pristojnimi državnimi organi ovrgli vse neutemeljene očitke". Ob tem je še poudaril, da kriva ovadba predstavlja kaznivo dejanje.

"Priča je dolžna govoriti resnico"

Da so navedbe zavajajoče in namenjene zgolj škodovanju in diskreditaciji Lindava, meni tudi njegov zagovornik Gregor Verbajs. Kot je zapisal v odzivu, vsebina, o kateri je Lindav govoril na zaprtem delu seje parlamentarne komisije, ne more biti označena s stopnjo tajnosti, zato tudi ni potreboval odveze molčečnosti. Tudi on je opozoril na 6. člen zakona o tajnih podatkih. "V skladu z določili zakona o kazenskem postopku, ki velja tudi za zaslišanje prič pred parlamentarno preiskovalno komisijo, je priča dolžna govoriti resnico in ne sme ničesar zamolčati, krivo pričanje pa predstavlja kaznivo dejanje," je še navedel Verbajs.

"Moja stranka je kljub zavedanju, da ne operira s tajnimi podatki, z vso skrbnostjo do konkretnega primera od predsednika preiskovalne komisije zahtevala zaprtje seje za javnost, ki tako od moje stranke ni bila seznanjena z nobenim delom vsebine zaslišanja na zaprti seji," je Verbajs zapisal v odzivu. Po njegovih navedbah so kljub temu nekateri mediji takoj po zaslišanju že razpolagali z vsebino zaprtega dela seje, kar pa je bistveno bolj skrb vzbujajoče.

Tudi odvetnik Lindava z domnevno vloženo ovadbo ni seznanjen. Če pa informacija drži, gre po njegovih besedah brez dvoma za krivo ovadbo.