Specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj, je lani prejelo 519 kazenskih ovadb zoper 845 polnoletnih oseb, 31 pravnih oseb in tri mladoletnike. Skupaj pa so z zadevami iz prejšnjih let reševali 1.206 kazenskih ovadb, je razvidno iz letnega poročila omenjenega tožilstva, ki so ga poslali v DZ.

Odstotek rešenih kazenskih ovadb in zavrženih ovadb se je v preteklem letu v primerjavi z letom prej povečal. Rešenih je bilo 570 ovadb, zavrženih pa je bilo 252 ovadb zoper polnoletne storilce in 57 zoper pravne osebe. V zelo majhnem odstotku so ovadbe zavrgli zaradi zastarelosti in načela sorazmernosti.

V večini primerov zavrženih kazenskih ovadb gre za takšne, katerih vlagatelj ni imel ustreznega pravnega znanja. Nekaj je bilo tudi takih, kjer so upniki poskušali doseči poplačilo terjatev ali škode prek kazenskega postopka. Pojavljajo se tudi nasprotne ovadbe kot povračilni ukrep, ko obdolženec ovaditelja tudi sam ovadi.

Manj obtožnic, za 615.000 evrov kazni in milijoni odvzetega premoženja
Vložili pa so manj obtožnic kot leto prej zaradi manjšega števila končanih sodnih preiskav, navajajo v poročilu. Obtožnice so vložili proti 138 polnoletnih osebam in 13 pravnim osebam.

Od obsodilnih sodb, ki so jih dosegli proti polnoletnim osebam, so sodišča izrekla 58 zapornih in 43 denarnih kazni ter 31 pogojnih obsodb. Pri pravnih osebah so dosegli dve obsodilni sodbi, dve pa sta bili oprostilni. Poleg tega so tožilci specializiranega tožilstva predlagali pripor zoper 55 polnoletnih oseb, pri čemer je bil odrejen pripor oz. hišni pripor zoper 49 oseb. S 45 osebami pa so dosegli sporazum o priznanju krivde.

Polnoletnim in pravnim osebam je bilo izrečenih tudi za 615.528 evrov kazni in en vzgojni ukrep za mladoletnika v obliki družbenokoristnega dela. Sodišča so 32 polnoletnim storilcem odvzela premoženje oz. naložila v plačilo znesek v skupni vrednosti 36,3 milijona evrov.

V 100 zadevah, ki jih je obravnavalo specializirano državno tožilstvo, so bili odrejeni skriti preiskovalni ukrepi.

Korupcija v zdravstvu, bankah …
Večina obravnavnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete se je nanašala na zlorabo položaja, davčno utajo, oškodovanje upnikov in pranje denarja. Pri organizirani kriminaliteti pa so večinoma preganjali tihotapce drog in prekupčevalce z ljudmi.

Korupcijska kriminaliteta pa se je nanašala zlasti na zdravstvo, javna naročila v javnem sektorju, bančno dejavnost in poslovanje velikih infrastrukturnih sistemov. A ta dejanja so težko dokazljiva, saj je težko pridobiti tako listinske dokaze kot tudi priče, so opozorili.

Obravnavali so tudi 33 bančnih zadev, katerih skupna vrednost premoženjske koristi znaša 232,8 milijona evrov.