Odločitev sodišča po mnenju komisije tako nakazuje na pristransko odločanje in onemogočanje dela komisiji.

V parlamentarni komisiji, ki preiskuje domnevne zlorabe na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, so spomnili, da so konec septembra na ljubljansko okrožno sodišče vložili zahtevo za sodni zaseg dokumentacije specializiranega državnega tožilstva v povezavi z morebitnimi prijavami in pozivi na področju prodaje in nabave žilnih opornic oz. medicinske opreme za univerzitetna klinična centra (UKC) v Ljubljani in Mariboru ter splošni bolnišnici Celje in Nova Gorica.

Specializirano državno tožilstvo je namreč pred tem na neposredni poziv komisije izročitev dokumentacije zavrnilo. V nadaljevanju pa se je pritožilo tudi na odločbo, s katero je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani zahtevo za zaseg dokumentacije odobrila.

Odreditev izročitve dokumentacije namreč po mnenju specializiranega tožilstva posega v vodenje predkazenskega postopka in samostojnost tožilske funkcije. Izročitev dokumentacije parlamentarni preiskovalni komisiji pa pomeni tudi vmešavanje zakonodajne veje oblasti v delo državnih tožilstev.

Zavrnitev vidijo kot oviranje njihovega dela
Zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nato sklenil, da pritrdi tožilstvu in preiskovalni komisiji onemogoči zaseg dokumentacije. Kot so zapisali v sporočilu, pod katerega se je podpisala predsednica komisije Jelka Godec (SDS), je odločitev zunajobravnavnega senata mogoče razumeti kot oviranje dela preiskovalne komisije.

Pri tem so opozorili, da zakon o parlamentarni preiskavi jasno določa, da so tako vlada, upravni organi kot tudi organizacije, ki opravljajo javno službo, in vsi nosilci javnih pooblastil dolžni kadar koli dovoliti preiskovalni komisiji dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, "zunajobravnavni senat treh sodnikov pa se je samovoljno odločil, da tožilstvo ne sodi med tiste organe, ki bi morali predložiti spise preiskovalni komisiji".

Bo torej enako pri bančni luknji?
V komisiji menijo, da se z omenjeno odločitvijo zunajobravnavnega senata "ustvarja nevaren precedens, ki bi lahko pomenil, da državno tožilstvo ni dolžno predložiti nikakršne dokumentacije kateremu koli organu, ne le preiskovalni komisiji". "Takšne odločitve omogočajo, da lahko tožilstvo deluje zelo avtoritativno in samovoljno, kar pa je v nasprotju z načeli pravne države."

Glede na to, da tudi preiskovalna komisija o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu od specializiranega državnega tožilstva v povezavi z NLB-jem zahteva določeno dokumentacijo, je po njihovem mnenju pričakovati, "da tožilstvo tudi v tem primeru ne bo posredovalo dokumentacije, zaradi česar se je bati, da bo težko odkriti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornih za več kot petmilijardno bančno luknjo".

Ker specializirano tožilstvo dokumentacije o žilnih opornicah komisiji ne želi posredovati, je, kot je še zapisano v sporočilu za javnost, "mogoče zaključiti, da ta organ deluje v smislu varuha tistih, ki so v zdravstvenem sistemu ravnali koruptivno in pri dobavah z žilnimi opornicami služili na račun zdravja državljank in državljanov".